Jaz in Nika in pravica do splava

Nika med drugim namreč meni, da je splav dober, potreben, varen in nima posledic. Jaz pa ne samo menim, ampak TRDIM, da je splav zloben, krut, nepotreben, nevaren in ima veliko posledic..

28. 2. 2024
Jaz in Nika in pravica do splava

Nika med drugim namreč meni, da je splav dober, potreben, varen in nima posledic. Jaz pa ne samo menim, ampak TRDIM, da je splav zloben, krut, nepotreben, nevaren in ima veliko posledic..

Janja Kolenc

VEČ ...|28. 2. 2024
Jaz in Nika in pravica do splava

Nika med drugim namreč meni, da je splav dober, potreben, varen in nima posledic. Jaz pa ne samo menim, ampak TRDIM, da je splav zloben, krut, nepotreben, nevaren in ima veliko posledic..

Janja Kolenc

komentarsplav

Naš pogled

VEČ ... |
Usodni da

V Našem pogledu se je sodelavka Maja Morela Čuk ozrla na dobro leto v katerem je prevzela vodenje Sobotne iskrice in na vse priložnosti, ki ji je ta oddaja ponudila vključno s sodelovanjem pri organizaciji letošnje Pustne Sobotne iskrice.

Usodni da

V Našem pogledu se je sodelavka Maja Morela Čuk ozrla na dobro leto v katerem je prevzela vodenje Sobotne iskrice in na vse priložnosti, ki ji je ta oddaja ponudila vključno s sodelovanjem pri organizaciji letošnje Pustne Sobotne iskrice.

komentarmladiotrocivzgoja

Naš pogled

Usodni da

V Našem pogledu se je sodelavka Maja Morela Čuk ozrla na dobro leto v katerem je prevzela vodenje Sobotne iskrice in na vse priložnosti, ki ji je ta oddaja ponudila vključno s sodelovanjem pri organizaciji letošnje Pustne Sobotne iskrice.

VEČ ...|3. 2. 2026
Usodni da

V Našem pogledu se je sodelavka Maja Morela Čuk ozrla na dobro leto v katerem je prevzela vodenje Sobotne iskrice in na vse priložnosti, ki ji je ta oddaja ponudila vključno s sodelovanjem pri organizaciji letošnje Pustne Sobotne iskrice.

Maja Morela Čuk

komentarmladiotrocivzgoja

Naš pogled

VEČ ... |
Skupnost nisem jaz, skupnost nisi ti, skupnost smo mi vsi

Lanske jesenske počitnice je naša družina preživela na prav poseben način. Družinska kateheza iz naše župnije je namreč poromala v Beograd. Da, prav ste slišali, katoliki smo poromali v glavno mesto pretežno pravoslavne države. Tja smo šli radovedni in milo rečeno nevedni, nazaj pa smo prišli… Spremenjeni.

Skupnost nisem jaz, skupnost nisi ti, skupnost smo mi vsi

Lanske jesenske počitnice je naša družina preživela na prav poseben način. Družinska kateheza iz naše župnije je namreč poromala v Beograd. Da, prav ste slišali, katoliki smo poromali v glavno mesto pretežno pravoslavne države. Tja smo šli radovedni in milo rečeno nevedni, nazaj pa smo prišli… Spremenjeni.

komentar

Naš pogled

Skupnost nisem jaz, skupnost nisi ti, skupnost smo mi vsi

Lanske jesenske počitnice je naša družina preživela na prav poseben način. Družinska kateheza iz naše župnije je namreč poromala v Beograd. Da, prav ste slišali, katoliki smo poromali v glavno mesto pretežno pravoslavne države. Tja smo šli radovedni in milo rečeno nevedni, nazaj pa smo prišli… Spremenjeni.

VEČ ...|27. 1. 2026
Skupnost nisem jaz, skupnost nisi ti, skupnost smo mi vsi

Lanske jesenske počitnice je naša družina preživela na prav poseben način. Družinska kateheza iz naše župnije je namreč poromala v Beograd. Da, prav ste slišali, katoliki smo poromali v glavno mesto pretežno pravoslavne države. Tja smo šli radovedni in milo rečeno nevedni, nazaj pa smo prišli… Spremenjeni.

Manca Hribar

komentar

Naš pogled

VEČ ... |
Alen Salihović: Predvolilni ples oblasti in klavrni račun za Slovenijo

Med drugim je zapisal: »Ta vlada si je prislužila naziv vlade afer: od spornih imenovanj in kadrovskih eksperimentov, afere Litijska, političnih pritiskov na institucije, do neuspešnih reform brez učinka. Seznam je dolg. Zdaj je čas, da se slovenski volivec zbudi. Da pogleda dejstva. Slovenija še ene takšne vlade ne bo prenesla – vlade, ki slabi gospodarstvo, izganja podjetja, izgublja verodostojnost v EU in Natu ter razkraja temelje demokracije. Čas je za spremembe.«

Alen Salihović: Predvolilni ples oblasti in klavrni račun za Slovenijo

Med drugim je zapisal: »Ta vlada si je prislužila naziv vlade afer: od spornih imenovanj in kadrovskih eksperimentov, afere Litijska, političnih pritiskov na institucije, do neuspešnih reform brez učinka. Seznam je dolg. Zdaj je čas, da se slovenski volivec zbudi. Da pogleda dejstva. Slovenija še ene takšne vlade ne bo prenesla – vlade, ki slabi gospodarstvo, izganja podjetja, izgublja verodostojnost v EU in Natu ter razkraja temelje demokracije. Čas je za spremembe.«

komentarpolitikavladavolitve

Naš pogled

Alen Salihović: Predvolilni ples oblasti in klavrni račun za Slovenijo

Med drugim je zapisal: »Ta vlada si je prislužila naziv vlade afer: od spornih imenovanj in kadrovskih eksperimentov, afere Litijska, političnih pritiskov na institucije, do neuspešnih reform brez učinka. Seznam je dolg. Zdaj je čas, da se slovenski volivec zbudi. Da pogleda dejstva. Slovenija še ene takšne vlade ne bo prenesla – vlade, ki slabi gospodarstvo, izganja podjetja, izgublja verodostojnost v EU in Natu ter razkraja temelje demokracije. Čas je za spremembe.«

VEČ ...|20. 1. 2026
Alen Salihović: Predvolilni ples oblasti in klavrni račun za Slovenijo

Med drugim je zapisal: »Ta vlada si je prislužila naziv vlade afer: od spornih imenovanj in kadrovskih eksperimentov, afere Litijska, političnih pritiskov na institucije, do neuspešnih reform brez učinka. Seznam je dolg. Zdaj je čas, da se slovenski volivec zbudi. Da pogleda dejstva. Slovenija še ene takšne vlade ne bo prenesla – vlade, ki slabi gospodarstvo, izganja podjetja, izgublja verodostojnost v EU in Natu ter razkraja temelje demokracije. Čas je za spremembe.«

Radio Ognjišče Alen Salihović

komentarpolitikavladavolitve

Naš pogled

VEČ ... |
Marjana Debevec: Cerkev – naša skupna barka

Naši škofje se v teh dneh mudijo na uradnem obisku v Vatikanu, ki ga opravijo vsakih nekaj let. Lahko bi rekli, da gre za pretok življenja iz neke lokalne Cerkve v vesoljno Cerkev. Kot so poudarili pred odhodom, si želijo predvsem poglobiti edinost s papežem in med njimi.

Marjana Debevec: Cerkev – naša skupna barka

Naši škofje se v teh dneh mudijo na uradnem obisku v Vatikanu, ki ga opravijo vsakih nekaj let. Lahko bi rekli, da gre za pretok življenja iz neke lokalne Cerkve v vesoljno Cerkev. Kot so poudarili pred odhodom, si želijo predvsem poglobiti edinost s papežem in med njimi.

komentar

Naš pogled

Marjana Debevec: Cerkev – naša skupna barka

Naši škofje se v teh dneh mudijo na uradnem obisku v Vatikanu, ki ga opravijo vsakih nekaj let. Lahko bi rekli, da gre za pretok življenja iz neke lokalne Cerkve v vesoljno Cerkev. Kot so poudarili pred odhodom, si želijo predvsem poglobiti edinost s papežem in med njimi.

VEČ ...|13. 1. 2026
Marjana Debevec: Cerkev – naša skupna barka

Naši škofje se v teh dneh mudijo na uradnem obisku v Vatikanu, ki ga opravijo vsakih nekaj let. Lahko bi rekli, da gre za pretok življenja iz neke lokalne Cerkve v vesoljno Cerkev. Kot so poudarili pred odhodom, si želijo predvsem poglobiti edinost s papežem in med njimi.

Marjana Debevec

komentar

Naš pogled

VEČ ... |
Bo podpis sporazuma Mercosur začetek njegovega konca?

Pretresi, ki jih s svojim značilnim vzorcem predsednikovanja sproža ameriški predsednik Trump so pošteno zamajali svet. Se bo zaradi tega zamajalo tudi sprejetje sporazuma Mercosur? Se lahko zaradi Trampove napovedi, da je Latinska Amerika dvorišče ZDA, tudi na dokaj trhlih nogah stoječ sporazum Mercosur čez noč izkaže za zelo ranljivega?

Bo podpis sporazuma Mercosur začetek njegovega konca?

Pretresi, ki jih s svojim značilnim vzorcem predsednikovanja sproža ameriški predsednik Trump so pošteno zamajali svet. Se bo zaradi tega zamajalo tudi sprejetje sporazuma Mercosur? Se lahko zaradi Trampove napovedi, da je Latinska Amerika dvorišče ZDA, tudi na dokaj trhlih nogah stoječ sporazum Mercosur čez noč izkaže za zelo ranljivega?

komentarMercosurTrumpLatinska Amerika

Naš pogled

Bo podpis sporazuma Mercosur začetek njegovega konca?

Pretresi, ki jih s svojim značilnim vzorcem predsednikovanja sproža ameriški predsednik Trump so pošteno zamajali svet. Se bo zaradi tega zamajalo tudi sprejetje sporazuma Mercosur? Se lahko zaradi Trampove napovedi, da je Latinska Amerika dvorišče ZDA, tudi na dokaj trhlih nogah stoječ sporazum Mercosur čez noč izkaže za zelo ranljivega?

VEČ ...|6. 1. 2026
Bo podpis sporazuma Mercosur začetek njegovega konca?

Pretresi, ki jih s svojim značilnim vzorcem predsednikovanja sproža ameriški predsednik Trump so pošteno zamajali svet. Se bo zaradi tega zamajalo tudi sprejetje sporazuma Mercosur? Se lahko zaradi Trampove napovedi, da je Latinska Amerika dvorišče ZDA, tudi na dokaj trhlih nogah stoječ sporazum Mercosur čez noč izkaže za zelo ranljivega?

Robert Božič

komentarMercosurTrumpLatinska Amerika

Naš pogled

VEČ ... |
Doma in na toplem

Na zaključku teh misli in refleksij izražam željo, da vsi najdemo ravnotežje in se osredotočimo na tisto, kar nas polni z gotovostjo in objemom življenja. Na tem prehodu med starim in novim letom vam želim, da bi se uspešno spopadli z izzivi in preizkušnjami ter ohranili svoj notranji mir in usmerjenost. Z radostjo v novo leto sprejmem vse izkušnje, ki jih prinaša, in hvaležnost, ki jo nosim za minulo leto.

Doma in na toplem

Na zaključku teh misli in refleksij izražam željo, da vsi najdemo ravnotežje in se osredotočimo na tisto, kar nas polni z gotovostjo in objemom življenja. Na tem prehodu med starim in novim letom vam želim, da bi se uspešno spopadli z izzivi in preizkušnjami ter ohranili svoj notranji mir in usmerjenost. Z radostjo v novo leto sprejmem vse izkušnje, ki jih prinaša, in hvaležnost, ki jo nosim za minulo leto.

komentar

Naš pogled

Doma in na toplem

Na zaključku teh misli in refleksij izražam željo, da vsi najdemo ravnotežje in se osredotočimo na tisto, kar nas polni z gotovostjo in objemom življenja. Na tem prehodu med starim in novim letom vam želim, da bi se uspešno spopadli z izzivi in preizkušnjami ter ohranili svoj notranji mir in usmerjenost. Z radostjo v novo leto sprejmem vse izkušnje, ki jih prinaša, in hvaležnost, ki jo nosim za minulo leto.

VEČ ...|30. 12. 2025
Doma in na toplem

Na zaključku teh misli in refleksij izražam željo, da vsi najdemo ravnotežje in se osredotočimo na tisto, kar nas polni z gotovostjo in objemom življenja. Na tem prehodu med starim in novim letom vam želim, da bi se uspešno spopadli z izzivi in preizkušnjami ter ohranili svoj notranji mir in usmerjenost. Z radostjo v novo leto sprejmem vse izkušnje, ki jih prinaša, in hvaležnost, ki jo nosim za minulo leto.

Nataša Ličen

komentar

Naš pogled

VEČ ... |
Tone Gorjup: Božični proces

Državni zbor je prejšnji teden potrdil novi zakon o varstvu javnega reda in miru. Kot so poročali mediji, zakon prinaša višje kazni za povzročanje hrupa. Določa nova pravila glede igranja klavirja in dopolnilo glede pokanja s karbidom. V njem je tudi določilo o ravnanju z zastavami in simboli držav. Črtali pa so zloglasni 20. člen, v katerem je bilo prepovedano poveličevanje nacionalsocializma in fašizma ter skladno s tem kolaborantskih organizacij in drugih skupin, ki so med vojno sodelovale z okupatorsko oblastjo.

Tone Gorjup: Božični proces

Državni zbor je prejšnji teden potrdil novi zakon o varstvu javnega reda in miru. Kot so poročali mediji, zakon prinaša višje kazni za povzročanje hrupa. Določa nova pravila glede igranja klavirja in dopolnilo glede pokanja s karbidom. V njem je tudi določilo o ravnanju z zastavami in simboli držav. Črtali pa so zloglasni 20. člen, v katerem je bilo prepovedano poveličevanje nacionalsocializma in fašizma ter skladno s tem kolaborantskih organizacij in drugih skupin, ki so med vojno sodelovale z okupatorsko oblastjo.

komentar

Naš pogled

Tone Gorjup: Božični proces

Državni zbor je prejšnji teden potrdil novi zakon o varstvu javnega reda in miru. Kot so poročali mediji, zakon prinaša višje kazni za povzročanje hrupa. Določa nova pravila glede igranja klavirja in dopolnilo glede pokanja s karbidom. V njem je tudi določilo o ravnanju z zastavami in simboli držav. Črtali pa so zloglasni 20. člen, v katerem je bilo prepovedano poveličevanje nacionalsocializma in fašizma ter skladno s tem kolaborantskih organizacij in drugih skupin, ki so med vojno sodelovale z okupatorsko oblastjo.

VEČ ...|23. 12. 2025
Tone Gorjup: Božični proces

Državni zbor je prejšnji teden potrdil novi zakon o varstvu javnega reda in miru. Kot so poročali mediji, zakon prinaša višje kazni za povzročanje hrupa. Določa nova pravila glede igranja klavirja in dopolnilo glede pokanja s karbidom. V njem je tudi določilo o ravnanju z zastavami in simboli držav. Črtali pa so zloglasni 20. člen, v katerem je bilo prepovedano poveličevanje nacionalsocializma in fašizma ter skladno s tem kolaborantskih organizacij in drugih skupin, ki so med vojno sodelovale z okupatorsko oblastjo.

Tone Gorjup

komentar

Naš pogled

VEČ ... |
Za skupno mizo

O delu za skupno prihodnost je v svojem komentarju razmišljal naš tehnik, Andrej Jerman.

Za skupno mizo

O delu za skupno prihodnost je v svojem komentarju razmišljal naš tehnik, Andrej Jerman.

komentarSlovenijaskupnostprihodnost

Naš pogled

Za skupno mizo

O delu za skupno prihodnost je v svojem komentarju razmišljal naš tehnik, Andrej Jerman.

VEČ ...|16. 12. 2025
Za skupno mizo

O delu za skupno prihodnost je v svojem komentarju razmišljal naš tehnik, Andrej Jerman.

Radio Ognjišče

komentarSlovenijaskupnostprihodnost

Naš pogled

Naš pogled

Naš pogled je kolumna, ki jo pišejo sodelavci Radia Ognjišče. Pogled je sicer rezerviran za oči. Kot takšen pozna več perspektiv. Ker je »naš«, se trudimo, da ima pogled na dogodke, ki se dotikajo vseh nas, tudi globino, še več, naša želja je, da se naš pogled sreča z vašim.

Radio Ognjišče

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Sol in luč

VEČ ... |
Dr. Russ Harris: Past sreče, tretje nadaljevanje

Ljudje si postavljamo različne cilje, toda mnogih zaradi različnih ovir ne bomo mogli nikoli uresničiti. Gre za »vrzel resničnosti,« boleč razkorak med želeno in dejansko resničnostjo. Večja kot je, več bolečine prinaša. Cilji torej niso vedno uresničljivi, vrednote pa, zato so neizčrpen vir moči. Misel je iz knjige z naslovom Past sreče iz katere smo prebrali nekaj odlomkov. Napisal jo je dr. Russ Harris, izšla pa je pri založbi Učila.

Dr. Russ Harris: Past sreče, tretje nadaljevanje

Ljudje si postavljamo različne cilje, toda mnogih zaradi različnih ovir ne bomo mogli nikoli uresničiti. Gre za »vrzel resničnosti,« boleč razkorak med želeno in dejansko resničnostjo. Večja kot je, več bolečine prinaša. Cilji torej niso vedno uresničljivi, vrednote pa, zato so neizčrpen vir moči. Misel je iz knjige z naslovom Past sreče iz katere smo prebrali nekaj odlomkov. Napisal jo je dr. Russ Harris, izšla pa je pri založbi Učila.

Tadej Sadar

odnosisvetovanje

Duhovna misel

VEČ ... |
Blagoslov ali »žegen«

Danes je god svetnika, ki je zapisan celo v našem pravopisu. Najdemo ga pod geslom žegen. Saj veste kateri svetnik je to ...

Blagoslov ali »žegen«

Danes je god svetnika, ki je zapisan celo v našem pravopisu. Najdemo ga pod geslom žegen. Saj veste kateri svetnik je to ...

Tadej Sadar

duhovnost

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Vse, kar srce si sladkega obeta

V Domu glasbe v Celovcu bo nocoj osrednja prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku na avstrijskem Koroškem. Pripravljajo jo: Slovenska prosvetna zveza, Krščanska kulturna zveza, Generalni konzulat v Celovcu in Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji. V večeru glasbe in poezije se bodo ob 60. obletnici rojstva spomnili pesnika in vrhunskega prevajalca Fabjana Hafnerja, ki je dvignil slovenščino na visoko jezikovno raven in še posebej učinkovito poskrbel za dvojezično književnost na Koroškem. Spomnili se bodo tudi 100. obletnice smrti kraškega pesnika Srečka Kosovela. V ta namen je kitarist in skladatelj Janez Gregorič uglasbil za glas in kitaro pesem Franceta Prešerna »Strunam« in izbor Kosovelovih pesmi s Krasa in bo z njihovo krstno izvedbo razširil svoj opus samospevov preko meja koroške literarne pokrajine.

Vse, kar srce si sladkega obeta

V Domu glasbe v Celovcu bo nocoj osrednja prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku na avstrijskem Koroškem. Pripravljajo jo: Slovenska prosvetna zveza, Krščanska kulturna zveza, Generalni konzulat v Celovcu in Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji. V večeru glasbe in poezije se bodo ob 60. obletnici rojstva spomnili pesnika in vrhunskega prevajalca Fabjana Hafnerja, ki je dvignil slovenščino na visoko jezikovno raven in še posebej učinkovito poskrbel za dvojezično književnost na Koroškem. Spomnili se bodo tudi 100. obletnice smrti kraškega pesnika Srečka Kosovela. V ta namen je kitarist in skladatelj Janez Gregorič uglasbil za glas in kitaro pesem Franceta Prešerna »Strunam« in izbor Kosovelovih pesmi s Krasa in bo z njihovo krstno izvedbo razširil svoj opus samospevov preko meja koroške literarne pokrajine.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Moja zgodba

VEČ ... |
Milan Bučar: Žitno klasje Pšenične Police

Poslušate lahko predstavitev romana Milana Bučarja z naslovom Žitno klasje Pšenične Police. V tem zgodovinskem delu, ki je nastalo na osnovi pogovorov med domačini, avtor strne predvojno, medvojno in povojno zgodovino kraja in okolice. Milan Bučar je že kot otrok poslušal, kaj so se naskrivaj pogovarjali domačini medtem, ko se bedeli pri mrliču. Pogovore si je vneto zapisoval in ob 70 letnici se je odločil, da jih objavi v knjigi. Povedane zgodbe, velikokrat tragične, se ne vklapljajo v junaško partijsko zgodovino, kot jo poznamo. 

Milan Bučar: Žitno klasje Pšenične Police

Poslušate lahko predstavitev romana Milana Bučarja z naslovom Žitno klasje Pšenične Police. V tem zgodovinskem delu, ki je nastalo na osnovi pogovorov med domačini, avtor strne predvojno, medvojno in povojno zgodovino kraja in okolice. Milan Bučar je že kot otrok poslušal, kaj so se naskrivaj pogovarjali domačini medtem, ko se bedeli pri mrliču. Pogovore si je vneto zapisoval in ob 70 letnici se je odločil, da jih objavi v knjigi. Povedane zgodbe, velikokrat tragične, se ne vklapljajo v junaško partijsko zgodovino, kot jo poznamo. 

Jože Bartolj

spominpolitikaŽitno klasje Pšenične PoliceMilan Bučar

Pogovor o

VEČ ... |
Kristjani v javnosti

Imamo pravico nastopati v javnosti? Ali svoboda izražanja velja tudi za kristjane? Kako odgovarjati, ko gre za temeljna vprašanja človekovega dostojanstva, družine, socialne pravičnosti... Kaj pomeni trditev, Cerkev ločena od države? Je odvzem statusa splošno koristne organizacije verskim skupnostim protiustaven? Zakaj vodstvo Cerkve lahko upravičeno spregovori o težavah v zdravstvu? Kaj lahko pove pred volitvami in kako naj se kristjani odločamo na njih? Na ta in še nekatera vprašanja je odgovarjal nadškof Anton Stres, dolgoletni predsednik Komisije pravičnost in mir. 

Kristjani v javnosti

Imamo pravico nastopati v javnosti? Ali svoboda izražanja velja tudi za kristjane? Kako odgovarjati, ko gre za temeljna vprašanja človekovega dostojanstva, družine, socialne pravičnosti... Kaj pomeni trditev, Cerkev ločena od države? Je odvzem statusa splošno koristne organizacije verskim skupnostim protiustaven? Zakaj vodstvo Cerkve lahko upravičeno spregovori o težavah v zdravstvu? Kaj lahko pove pred volitvami in kako naj se kristjani odločamo na njih? Na ta in še nekatera vprašanja je odgovarjal nadškof Anton Stres, dolgoletni predsednik Komisije pravičnost in mir. 

Tone Gorjup

politikaživljenjekristjaniCerkevčlovekove pravice

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Dr. Žiga Turk o zaplinjanju resničnosti

V tokratni oddaji je bil z nami dr. Žiga Turk, profesor in kritični opazovalec dogajanja v družbi. Sam opaža, kako smo lahka tarča zaplinjanja resničnosti, v oddaji je postregel s konkretnimi primeri. Kako v tej luči spremljati predvolilno kampanjo, kako slediti medijskim objavam in objavam na družbenih omrežjih, kakšna je naša odgovornost kot volivca in kakšna odgovornost politike? 

Dr. Žiga Turk o zaplinjanju resničnosti

V tokratni oddaji je bil z nami dr. Žiga Turk, profesor in kritični opazovalec dogajanja v družbi. Sam opaža, kako smo lahka tarča zaplinjanja resničnosti, v oddaji je postregel s konkretnimi primeri. Kako v tej luči spremljati predvolilno kampanjo, kako slediti medijskim objavam in objavam na družbenih omrežjih, kakšna je naša odgovornost kot volivca in kakšna odgovornost politike? 

Tanja Dominko

politika

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ... |
Preljuba Mati svečenska, rodila si nam Jezusa

V Katoliški cerkvi 2. februarja obeležujemo praznik Jezusovega darovanja v têmplju, ki ga obhajamo 40 dni po božiču. V ljudski pobožnosti svečnica predstavlja zadnji spomin na Jezusovo otroštvo, sklèp božične dobe, ko se pospravijo jaslice in nehajo peti božične pesmi.

Praznik smo v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagod’te obeležili s svečniškim kolednicami.

 

Preljuba Mati svečenska, rodila si nam Jezusa

V Katoliški cerkvi 2. februarja obeležujemo praznik Jezusovega darovanja v têmplju, ki ga obhajamo 40 dni po božiču. V ljudski pobožnosti svečnica predstavlja zadnji spomin na Jezusovo otroštvo, sklèp božične dobe, ko se pospravijo jaslice in nehajo peti božične pesmi.

Praznik smo v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagod’te obeležili s svečniškim kolednicami.

 

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Večer za zakonce in družine

VEČ ... |
Ta otrok bo živel!

Si predstavljate, da vam že med nosečnostjo povejo, da vaš otrok zaradi hude možganske okvare verjetno ne bo preživel? To se je zgodilo zakoncema Luciji in Dušanu Poslek. Njun Klemen sedaj živi že šest let, vendar nikoli ne vedo, kdaj bo njegov zadnji dan. Kaj vse ju je naučil, kako gradita svoj odnos in zakaj sta potem ustanovila zavod z naslovom: Ta otrok bo živel, pa v oddaji Večer za zakonce in družine ali v video obliki na naši spletni strani, oziroma na našem Youtube kanalu.

Ta otrok bo živel!

Si predstavljate, da vam že med nosečnostjo povejo, da vaš otrok zaradi hude možganske okvare verjetno ne bo preživel? To se je zgodilo zakoncema Luciji in Dušanu Poslek. Njun Klemen sedaj živi že šest let, vendar nikoli ne vedo, kdaj bo njegov zadnji dan. Kaj vse ju je naučil, kako gradita svoj odnos in zakaj sta potem ustanovila zavod z naslovom: Ta otrok bo živel, pa v oddaji Večer za zakonce in družine ali v video obliki na naši spletni strani, oziroma na našem Youtube kanalu.

Marjana Debevec

paliativna oskrbaotrocidružinezakon

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ... |
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 3. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 3. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Vse, kar srce si sladkega obeta

V Domu glasbe v Celovcu bo nocoj osrednja prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku na avstrijskem Koroškem. Pripravljajo jo: Slovenska prosvetna zveza, Krščanska kulturna zveza, Generalni konzulat v Celovcu in Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji. V večeru glasbe in poezije se bodo ob 60. obletnici rojstva spomnili pesnika in vrhunskega prevajalca Fabjana Hafnerja, ki je dvignil slovenščino na visoko jezikovno raven in še posebej učinkovito poskrbel za dvojezično književnost na Koroškem. Spomnili se bodo tudi 100. obletnice smrti kraškega pesnika Srečka Kosovela. V ta namen je kitarist in skladatelj Janez Gregorič uglasbil za glas in kitaro pesem Franceta Prešerna »Strunam« in izbor Kosovelovih pesmi s Krasa in bo z njihovo krstno izvedbo razširil svoj opus samospevov preko meja koroške literarne pokrajine.

Vse, kar srce si sladkega obeta

V Domu glasbe v Celovcu bo nocoj osrednja prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku na avstrijskem Koroškem. Pripravljajo jo: Slovenska prosvetna zveza, Krščanska kulturna zveza, Generalni konzulat v Celovcu in Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji. V večeru glasbe in poezije se bodo ob 60. obletnici rojstva spomnili pesnika in vrhunskega prevajalca Fabjana Hafnerja, ki je dvignil slovenščino na visoko jezikovno raven in še posebej učinkovito poskrbel za dvojezično književnost na Koroškem. Spomnili se bodo tudi 100. obletnice smrti kraškega pesnika Srečka Kosovela. V ta namen je kitarist in skladatelj Janez Gregorič uglasbil za glas in kitaro pesem Franceta Prešerna »Strunam« in izbor Kosovelovih pesmi s Krasa in bo z njihovo krstno izvedbo razširil svoj opus samospevov preko meja koroške literarne pokrajine.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura