Is podcast
Z ravnateljico Ignacijevega doma v Ljubljani in sodelavko Radia Ognjišče smo se pogovarjali o njenem življenju in o tem, kako svojo okolico doživlja kot človek, ki mora za prepoznavanje vsega, kar jo obdaja, uporabiti vsa čutila, saj njene oči pomembnih informacij ne morejo dati. Povezuje svet teme in svet svetlobe, rada ima življenje in se trudi, da bi družbi tudi kaj dala in ne le prejemala od nje. To jo izpolnjuje. Leta 2006 je bila prepoznana vrednost njenega dela s podelitvijo priznanja Andragoškega centra Slovenije za izjemne dosežke na področju izobraževanja odraslih, v letu 2014 pa je bila izbrana za Slovenko leta. Leta 2021 je napisala knjigo Misliš resno? Ljubezen v odtenku drugačnosti.
Z ravnateljico Ignacijevega doma v Ljubljani in sodelavko Radia Ognjišče smo se pogovarjali o njenem življenju in o tem, kako svojo okolico doživlja kot človek, ki mora za prepoznavanje vsega, kar jo obdaja, uporabiti vsa čutila, saj njene oči pomembnih informacij ne morejo dati. Povezuje svet teme in svet svetlobe, rada ima življenje in se trudi, da bi družbi tudi kaj dala in ne le prejemala od nje. To jo izpolnjuje. Leta 2006 je bila prepoznana vrednost njenega dela s podelitvijo priznanja Andragoškega centra Slovenije za izjemne dosežke na področju izobraževanja odraslih, v letu 2014 pa je bila izbrana za Slovenko leta. Leta 2021 je napisala knjigo Misliš resno? Ljubezen v odtenku drugačnosti.
Z ravnateljico Ignacijevega doma v Ljubljani in sodelavko Radia Ognjišče smo se pogovarjali o njenem življenju in o tem, kako svojo okolico doživlja kot človek, ki mora za prepoznavanje vsega, kar jo obdaja, uporabiti vsa čutila, saj njene oči pomembnih informacij ne morejo dati. Povezuje svet teme in svet svetlobe, rada ima življenje in se trudi, da bi družbi tudi kaj dala in ne le prejemala od nje. To jo izpolnjuje. Leta 2006 je bila prepoznana vrednost njenega dela s podelitvijo priznanja Andragoškega centra Slovenije za izjemne dosežke na področju izobraževanja odraslih, v letu 2014 pa je bila izbrana za Slovenko leta. Leta 2021 je napisala knjigo Misliš resno? Ljubezen v odtenku drugačnosti.
Naš gost
Naš sobotni gost je bil arhitekt dr. Jože Marinko, ki je s svojimi načrti obogatil sakralno arhitekturo v slovenskem prostoru: od cerkve Rožnovenske Matere Božje v Portorožu do kapelice pod Triglavom. Spregovoril je o izvirih, iz katerih je črpal, svojem delu profesorja na fakulteti za arhitekturo, spominih na obisk papeža Janeza Pavla II. in tudi o zadnjem obdobju, ko se je ob slovesu žene posvetil molitvi in duhovnosti.
Naš gost
Naš sobotni gost je bil arhitekt dr. Jože Marinko, ki je s svojimi načrti obogatil sakralno arhitekturo v slovenskem prostoru: od cerkve Rožnovenske Matere Božje v Portorožu do kapelice pod Triglavom. Spregovoril je o izvirih, iz katerih je črpal, svojem delu profesorja na fakulteti za arhitekturo, spominih na obisk papeža Janeza Pavla II. in tudi o zadnjem obdobju, ko se je ob slovesu žene posvetil molitvi in duhovnosti.
Naš gost
Naša gostjo je bila avtorica lutk, scenografka, kostumografka in akademska slikarka Agata Freyer, letošnja dobitnica Klemenčičeva nagrada za življenjsko delo na področju lutkarstva in lutkovne umetnosti v Sloveniji. V pogovoru smo izvedeli, da prihaja iz znane družine, ki je imela na Kongresnem trgu Lectarijo, najbolj znano trgovino umetnostne obrti v Ljubljani. Zanjo je mojster Plečnik izdelal načrte notranje opreme. Agata Freyer je že od malih nog vedela, da se želi ukvarjati z umetnostjo. Po končani Akademiji za likovno umetnost je ustvarila scene, lutke in kostume za več kot 40 predstav slovenskih in tujih lutkovnih gledališč. Bila je tudi soustanoviteljica Freyer teatra, ki je po osamosvojitvi združil več svobodnih lutkovnih ustvarjalcev in ponudil nekatere izjemne predstave, denimo Trnuljčico (1992), Tobija (1996) in Osla nazarenskega (1996). Sicer je bila Agata Feyer tudi predana profesorica umetnostne zgodovine na Srednji trgovski šoli, smer aranžerski tehnik.
Naš gost
Naša gostjo je bila avtorica lutk, scenografka, kostumografka in akademska slikarka Agata Freyer, letošnja dobitnica Klemenčičeva nagrada za življenjsko delo na področju lutkarstva in lutkovne umetnosti v Sloveniji. V pogovoru smo izvedeli, da prihaja iz znane družine, ki je imela na Kongresnem trgu Lectarijo, najbolj znano trgovino umetnostne obrti v Ljubljani. Zanjo je mojster Plečnik izdelal načrte notranje opreme. Agata Freyer je že od malih nog vedela, da se želi ukvarjati z umetnostjo. Po končani Akademiji za likovno umetnost je ustvarila scene, lutke in kostume za več kot 40 predstav slovenskih in tujih lutkovnih gledališč. Bila je tudi soustanoviteljica Freyer teatra, ki je po osamosvojitvi združil več svobodnih lutkovnih ustvarjalcev in ponudil nekatere izjemne predstave, denimo Trnuljčico (1992), Tobija (1996) in Osla nazarenskega (1996). Sicer je bila Agata Feyer tudi predana profesorica umetnostne zgodovine na Srednji trgovski šoli, smer aranžerski tehnik.
Naš gost
Pogovarjali smo se s kantavtorjem in pevcem brez dlake na jeziku Adijem Smolarjem. Kot kot pravi sam, v svojih pesmih izbira besede, ki podučijo. Z nami pa je delil tudi osebno izkušnjo ločitve.
Naš gost
Pogovarjali smo se s kantavtorjem in pevcem brez dlake na jeziku Adijem Smolarjem. Kot kot pravi sam, v svojih pesmih izbira besede, ki podučijo. Z nami pa je delil tudi osebno izkušnjo ločitve.
Naš gost
Šolska knjižničarka Irma Krečič Slejko na Osnovni šoli Dobravlje, navduši s svojo pronicljivostjo in širokim pogledom na delo šolskega knjižničarja. Iz nje sije modrost, preudarnost in delavnost. V pogovoru boste tako bolje spoznali delo šolske knjižničarke in izvedeli, kaj je poslanstvo šolske knjižnice. O vsem tem seznanja tako splošno kot tudi strokovno javnost, kjer je velik zgled drugim knjižničarjem. V pogovoru nam je zaupala tudi, kako pomembno je mentorstvo mladim, kako se je rodila Pasijonska igra in Božična zgodba, ki v Vipavskem križu še vedno živi.
Naš gost
Šolska knjižničarka Irma Krečič Slejko na Osnovni šoli Dobravlje, navduši s svojo pronicljivostjo in širokim pogledom na delo šolskega knjižničarja. Iz nje sije modrost, preudarnost in delavnost. V pogovoru boste tako bolje spoznali delo šolske knjižničarke in izvedeli, kaj je poslanstvo šolske knjižnice. O vsem tem seznanja tako splošno kot tudi strokovno javnost, kjer je velik zgled drugim knjižničarjem. V pogovoru nam je zaupala tudi, kako pomembno je mentorstvo mladim, kako se je rodila Pasijonska igra in Božična zgodba, ki v Vipavskem križu še vedno živi.
Naš gost
V oddaji Naš gost smo v popoldnevu martinove sobote gostili Dušana Benčino, Vinarja leta 2023 in tudi novoimenovanega Evropskega viteza vina. Odstrl je pogled na dosedanjo življenjsko pot in nam zaupal nekaj skrivnosti njihovih vin, ki se ponašajo s številnimi medaljami.
Naš gost
V oddaji Naš gost smo v popoldnevu martinove sobote gostili Dušana Benčino, Vinarja leta 2023 in tudi novoimenovanega Evropskega viteza vina. Odstrl je pogled na dosedanjo življenjsko pot in nam zaupal nekaj skrivnosti njihovih vin, ki se ponašajo s številnimi medaljami.
Naš gost
Spoznali smo enega izmed najbolj priljubljenih televizijskih osebnosti pri nas. Mario Galunič je eden redkih televizijskih voditeljev, ki jim je uspelo tako dolgo, več kot trideset let, ostati pri vrhu priljubljenosti. Sodeloval je pri desetih različnih oddajah, vodil skoraj trideset festivalov, trenutno pa je tisti, ki modrim glavam zastavlja vprašanja v kvizu Joker. Bil je prvi, ki nam je predstavil šov, v katerem smo spoznavali pevske talente, mnogi med njimi so danes prave zvezde. Kdor ga pozna, pravi, da je prijazen in dobronameren tudi za kamero, da je dober prijatelj, pri svojem delu pa profesionalec in pol.
Naš gost
Spoznali smo enega izmed najbolj priljubljenih televizijskih osebnosti pri nas. Mario Galunič je eden redkih televizijskih voditeljev, ki jim je uspelo tako dolgo, več kot trideset let, ostati pri vrhu priljubljenosti. Sodeloval je pri desetih različnih oddajah, vodil skoraj trideset festivalov, trenutno pa je tisti, ki modrim glavam zastavlja vprašanja v kvizu Joker. Bil je prvi, ki nam je predstavil šov, v katerem smo spoznavali pevske talente, mnogi med njimi so danes prave zvezde. Kdor ga pozna, pravi, da je prijazen in dobronameren tudi za kamero, da je dober prijatelj, pri svojem delu pa profesionalec in pol.
Naš gost
Dr. Alenka Schweiger Pavlakovič je pediatrinja, pred kratkim se je upokojila, a še vedno zaradi pomanjkanja zdravnikov občasno pomaga. Predana družini, delu zdravnice, otrokom, velika zagovornica življenja in tudi organistka v župniji, kjer je vodila več zborov ter redna članica molitvene skupine. Molitev, blagoslov delata čudeže, pravi, bila je priča mnogim. Alenka je v pogovoru delila svoje izkušnje in razmišljanja o življenju, tudi v Črnomlju. Povedala je, da se je vedno čutila povezano z župnijo in cerkvijo. Njen prvi stik z delom z otroki se je začel v prvem letniku gimnazije, ko je prevzela vodenje otroškega zbora. To je v njej prebudilo željo po delu z otroki. Kot zdravnica je opazovala različne reakcije otrok, odvisno od tega, s kom so bili v stiku. Na podlagi svojih izkušenj Alenka verjame, da je za otroke najbolje, če rastejo v tradicionalnih družinah.
Poleg tega je Alenka tudi aktivna članica molitvene skupine v svoji župniji. Verjame v moč molitve in da Bog usliši prošnje. Alenka je doživela prenovo duha, ki je oživila njeno vero in ji omogočila oseben odnos z Jezusom. Kot zdravnica se vedno znova navdušuje nad rojstvom otroka in verjame v čudež življenja. Kljub temu se sooča tudi s težkimi trenutki.
V oddaji smo se dotaknili tudi širših tem, kot je problematika splava in odločanja o rojstvu otroka, ter problema prekomerne uporabe zaslona pri otrocih, ki ima negativne posledice na njihov razvoj. Pediatri so izdali smernice glede omejevanja uporabe zaslona, pomembno je osveščati. Odnosi v družini so ključni za otrokov razvoj in srečo, zato je pomembno, da starši posvetijo dovolj časa svojim otrokom brez uporabe zaslona.
Alenka je zaključila s poudarkom na pomembnosti vere in odnosov v življenju. Vera jo ohranja in usmerja pri delu za dobro v življenju. Poudarila je tudi pomembnost skrbi za zdravje, tako fizično kot duševno. Na koncu je še izrazila svojo ljubezen do glasbe, ki je zanjo nekaj božjega in izraža občutke, ki jih besede ne morejo.
Naš gost
Dr. Alenka Schweiger Pavlakovič je pediatrinja, pred kratkim se je upokojila, a še vedno zaradi pomanjkanja zdravnikov občasno pomaga. Predana družini, delu zdravnice, otrokom, velika zagovornica življenja in tudi organistka v župniji, kjer je vodila več zborov ter redna članica molitvene skupine. Molitev, blagoslov delata čudeže, pravi, bila je priča mnogim. Alenka je v pogovoru delila svoje izkušnje in razmišljanja o življenju, tudi v Črnomlju. Povedala je, da se je vedno čutila povezano z župnijo in cerkvijo. Njen prvi stik z delom z otroki se je začel v prvem letniku gimnazije, ko je prevzela vodenje otroškega zbora. To je v njej prebudilo željo po delu z otroki. Kot zdravnica je opazovala različne reakcije otrok, odvisno od tega, s kom so bili v stiku. Na podlagi svojih izkušenj Alenka verjame, da je za otroke najbolje, če rastejo v tradicionalnih družinah.
Poleg tega je Alenka tudi aktivna članica molitvene skupine v svoji župniji. Verjame v moč molitve in da Bog usliši prošnje. Alenka je doživela prenovo duha, ki je oživila njeno vero in ji omogočila oseben odnos z Jezusom. Kot zdravnica se vedno znova navdušuje nad rojstvom otroka in verjame v čudež življenja. Kljub temu se sooča tudi s težkimi trenutki.
V oddaji smo se dotaknili tudi širših tem, kot je problematika splava in odločanja o rojstvu otroka, ter problema prekomerne uporabe zaslona pri otrocih, ki ima negativne posledice na njihov razvoj. Pediatri so izdali smernice glede omejevanja uporabe zaslona, pomembno je osveščati. Odnosi v družini so ključni za otrokov razvoj in srečo, zato je pomembno, da starši posvetijo dovolj časa svojim otrokom brez uporabe zaslona.
Alenka je zaključila s poudarkom na pomembnosti vere in odnosov v življenju. Vera jo ohranja in usmerja pri delu za dobro v življenju. Poudarila je tudi pomembnost skrbi za zdravje, tako fizično kot duševno. Na koncu je še izrazila svojo ljubezen do glasbe, ki je zanjo nekaj božjega in izraža občutke, ki jih besede ne morejo.
Naš gost
Naš gost je bil inženir, podjetnik in predavatelj Marjan Pipenbaher. Slovenska javnost ga pozna zlasti po projektiranju viadukta Črni kal, v tujini je njegovo delo cenjeno že dlje časa, lani je zasijal njegov projekt Most Pelješac. V naš studio smo ga povabili ob solidarnostni akciji našega radia, saj vodi svet vlade za obnovo po poplavah.
Naš gost
Naš gost je bil inženir, podjetnik in predavatelj Marjan Pipenbaher. Slovenska javnost ga pozna zlasti po projektiranju viadukta Črni kal, v tujini je njegovo delo cenjeno že dlje časa, lani je zasijal njegov projekt Most Pelješac. V naš studio smo ga povabili ob solidarnostni akciji našega radia, saj vodi svet vlade za obnovo po poplavah.
Oddaja prinaša pred poslušalce potret znane osebnosti. Navadno gostimo ljudi, ki so s svojimi znanji, uspehi na kulturnem, športnem, glasbenem, znanstvenem ali kakem drugem področju dosegli izstopajoče uspehe. Po drugi strani pa v teh oddajah prisluhnemo tudi osebam, ki so si tekom let pridobile veliko življenjskih izkušenj in modrosti. Oddaja Naš gost je vsekakor ena od kronskih oddaj našega sporeda, saj lahko poslušalcu predstavi zanimive ljudi, pa tudi življenjske okoliščine, ki so jih oblikovale, hkrati pa od voditelja zahteva visoko strokoven pristop, poglobljen študij tematike in dobro pripravo.
Naš pogled
Veseli december je tu! Lučke gorijo, kuhančki dišijo in mestne ulice je ob množicah preplavila tudi osladna božična glasba. Da ne omenjam božičnih popustov! Skratka, dočakali smo raj na zemlji. In to za ves mesec!
Lahko noč, moj angel
Mnogim je odveč – saj imamo pomivalca! – drugim spet ne, a dejstvo je …
Globine
V oddaji smo se ustavili pri vprašanju, ki je odmevalo tudi na letošnjih Nikodemovih večerih. Prizorov nasilja v spisih Stare zaveze sploh ni tako malo. Kako naj k njim pristopi sodoben kristjan in kako naj jih prebira z očmi današnjega časa? Gre res za bitko interpretacije? Z nami je bil asistent pri Katedri za sveto pismo in judovstvo in prefekt v Bogoslovnem semenišču v Ljubljani dr. Matjaž Celarc.
Glasbeni medgeneracijski večer
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Spoznanje več, predsodek manj
Prof. Petrič je tokrat spregovoril o pomenu človekovih pravic, novi sodnici Haaškega sodišča iz Slovenije, odločitvi sodišča EU o ukrepih v času covida, ki je drugačno od prakse v Sloveniji. Posebno pozornost je namenil spremembi ustave pri imenovanju sodnikov. Ustavil se je pri vprašanju depolitizacije (tudi v primeru RTV zakona), pri skrbi oblasti za medije, pri civilni družbi in njeni zlizanosti z oblastjo … V zadnjem delu oddaje tudi o razmerah v Gazi, Palestini oziroma Sveti deželi.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Lahko noč, moj angel
Mnogim je odveč – saj imamo pomivalca! – drugim spet ne, a dejstvo je …
Slovencem po svetu in domovini
Miklavž je ta konec tedna zaključil z obiski pri naših rojakih. Po včerajšnji nedeljski sveti maši se je ustavil v kapeli Slovenskega pastoralnega centra v Bruslju. Dan pred tem, v soboto, 9. decembra, pa je bilo Miklavževanje v Moersu v nemški deželi Severno Porenje – Vestfalija pri pevskem zboru Slovenski cvet. V cerkvi Svetega Jožefa se je začelo z bogoslužjem v slovenskem jeziku. Mašo je daroval slovenski župnik iz Belgije Gregor Šemrl. Za glasbeno in pevsko spremljavo je poskrbela organistka Danica Ban-Schroers. Po maši so se odpravili v Don Bosco Haus, kjer je sledilo srečanje z Miklavžem, ki je otrokom podaril darila. Prejeli so jih tudi nekateri glasbeniki in vodja pevskega zbora Slovenski cvet Iztok Kešpret, saj je zbor zapel tudi nekaj slovenskih pesmi. Sledil je glasbeni program z glasbeniki ansambla »Slovenski fantje« Silva Kopšeta in druženje ob kavi, pecivu in drugih dobrotah, ki so jih pripravile pridne gospodinje. Druženje Slovencev in njihovih nemških prijateljev je trajalo do pozne večerne ure, je sporočil Dušan Čegovnik.
Spoznanje več, predsodek manj
Prof. Petrič je tokrat spregovoril o pomenu človekovih pravic, novi sodnici Haaškega sodišča iz Slovenije, odločitvi sodišča EU o ukrepih v času covida, ki je drugačno od prakse v Sloveniji. Posebno pozornost je namenil spremembi ustave pri imenovanju sodnikov. Ustavil se je pri vprašanju depolitizacije (tudi v primeru RTV zakona), pri skrbi oblasti za medije, pri civilni družbi in njeni zlizanosti z oblastjo … V zadnjem delu oddaje tudi o razmerah v Gazi, Palestini oziroma Sveti deželi.