Pred slovenskim kulturnim praznikom, ob prihajajočem 80 rojstnem dnevu in pred podelitvijo najvišjih državnih priznanj za delovanje na umetniških področjih, je bil v oddaji »Naš gost« letošnji Prešernov nagrajenec za življenjsko delo, akademski slikar in pedagog Herman Gvardjančič! Z njim smo govorili o umetnosti in ustvarjanju o pedagoškem delu in tudi o praznovanju praznika kulture, kajti Slovenci smo verjetno edini narod, ki imamo ob tem prazniku tudi dela prost dan …
Kar tri velike Gvardjančičeve razstave bodo v tem letu na ogled. Prva v Galeriji Equrna, ki ga je tudi predlagala za Prešernovo nagrado za življenjsko delo, zatem v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju, tretja pa bo poleti v Škofji Loki.
Za Hermana Gvardjančiča je izjemno pomembna krajina. Ta je tista, ki ga resnično zanima. Ker prihaja iz okolice Škofje Loke (Gorenja vas – Reteče), smo govorili tudi o tem, da ima to mesto pri nas bržčas najdaljšo slikarsko tradicijo z brati Šubic, Ažbetom, Groharjem in še z vrsto drugih umetnikov brez katerih si težko predstavljamo slovensko slikarstvo, še posebej moderno. Sem se umešča tudi naš gost …
Pred slovenskim kulturnim praznikom, ob prihajajočem 80 rojstnem dnevu in pred podelitvijo najvišjih državnih priznanj za delovanje na umetniških področjih, je bil v oddaji »Naš gost« letošnji Prešernov nagrajenec za življenjsko delo, akademski slikar in pedagog Herman Gvardjančič! Z njim smo govorili o umetnosti in ustvarjanju o pedagoškem delu in tudi o praznovanju praznika kulture, kajti Slovenci smo verjetno edini narod, ki imamo ob tem prazniku tudi dela prost dan …
Kar tri velike Gvardjančičeve razstave bodo v tem letu na ogled. Prva v Galeriji Equrna, ki ga je tudi predlagala za Prešernovo nagrado za življenjsko delo, zatem v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju, tretja pa bo poleti v Škofji Loki.
Za Hermana Gvardjančiča je izjemno pomembna krajina. Ta je tista, ki ga resnično zanima. Ker prihaja iz okolice Škofje Loke (Gorenja vas – Reteče), smo govorili tudi o tem, da ima to mesto pri nas bržčas najdaljšo slikarsko tradicijo z brati Šubic, Ažbetom, Groharjem in še z vrsto drugih umetnikov brez katerih si težko predstavljamo slovensko slikarstvo, še posebej moderno. Sem se umešča tudi naš gost …
Pred slovenskim kulturnim praznikom, ob prihajajočem 80 rojstnem dnevu in pred podelitvijo najvišjih državnih priznanj za delovanje na umetniških področjih, je bil v oddaji »Naš gost« letošnji Prešernov nagrajenec za življenjsko delo, akademski slikar in pedagog Herman Gvardjančič! Z njim smo govorili o umetnosti in ustvarjanju o pedagoškem delu in tudi o praznovanju praznika kulture, kajti Slovenci smo verjetno edini narod, ki imamo ob tem prazniku tudi dela prost dan …
Kar tri velike Gvardjančičeve razstave bodo v tem letu na ogled. Prva v Galeriji Equrna, ki ga je tudi predlagala za Prešernovo nagrado za življenjsko delo, zatem v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju, tretja pa bo poleti v Škofji Loki.
Za Hermana Gvardjančiča je izjemno pomembna krajina. Ta je tista, ki ga resnično zanima. Ker prihaja iz okolice Škofje Loke (Gorenja vas – Reteče), smo govorili tudi o tem, da ima to mesto pri nas bržčas najdaljšo slikarsko tradicijo z brati Šubic, Ažbetom, Groharjem in še z vrsto drugih umetnikov brez katerih si težko predstavljamo slovensko slikarstvo, še posebej moderno. Sem se umešča tudi naš gost …
Naš gost
Gostili smo uspešnega parašportnika, nosilca bronastega odličja s paralimpijskih iger v Parizu, zdravnika interne medicine, očeta, zborovskega pevca in srčnega sogovornika, ki z zgledi kaže, da so cilji, o katerih sanjamo, dosegljivi. Spoznajte Dejana Fabčiča.
Naš gost
Gostili smo uspešnega parašportnika, nosilca bronastega odličja s paralimpijskih iger v Parizu, zdravnika interne medicine, očeta, zborovskega pevca in srčnega sogovornika, ki z zgledi kaže, da so cilji, o katerih sanjamo, dosegljivi. Spoznajte Dejana Fabčiča.
Naš gost
Frančiškanke Marijine misijonarke so red, ki mu pripada sestra Metka Kos, ki je bila tokrat naša gostja. Povabili smo jo zato, da nam pove, kako je bilo v petindvajsetih letih dela v tem redu in kaj je njihovo poslanstvo. Gotovo to, da s svojim načinom življenja pričujejo, da je edinost med narodi mogoča.
Naš gost
Frančiškanke Marijine misijonarke so red, ki mu pripada sestra Metka Kos, ki je bila tokrat naša gostja. Povabili smo jo zato, da nam pove, kako je bilo v petindvajsetih letih dela v tem redu in kaj je njihovo poslanstvo. Gotovo to, da s svojim načinom življenja pričujejo, da je edinost med narodi mogoča.
Naš gost
Teolog, publicist, popotnik, kolesar in direktor Fundacije Socoba, ki upravlja baziliko v Ogleju, Andrea Bellavite je v svojem življenju prehodil zanimivo pot od župnika do župana. Pravi, da delo sploh ni tako različno, saj je bil v obeh službah pozoren predvsem na reveže, begunce in odrinjene. Zelo rad hodi in je idejni oče dveh poti: Nebeškega in Goriškega Camina. Spregovoril je tudi o poslanstvu starodavne oglejske bazilike v današnjem času.
Naš gost
Teolog, publicist, popotnik, kolesar in direktor Fundacije Socoba, ki upravlja baziliko v Ogleju, Andrea Bellavite je v svojem življenju prehodil zanimivo pot od župnika do župana. Pravi, da delo sploh ni tako različno, saj je bil v obeh službah pozoren predvsem na reveže, begunce in odrinjene. Zelo rad hodi in je idejni oče dveh poti: Nebeškega in Goriškega Camina. Spregovoril je tudi o poslanstvu starodavne oglejske bazilike v današnjem času.
Naš gost
Naš gost
Naš gost
Oddaja je prinesla vpogled v svet tekmovalnega plesa s 23-kratno državno in štirikratno svetovno prvakinjo v standardnih in latinskoameriških plesih Katarino Venturini. Gostja je z nami delila grenke plati sijoče kariere pa tudi čudovite občutke biti najboljši na svetu. Slišali smo, kako se po nenehnem potovanju na vse konce sveta prikrade želja po ustaljenem, družinskem življenju.
Naš gost
Oddaja je prinesla vpogled v svet tekmovalnega plesa s 23-kratno državno in štirikratno svetovno prvakinjo v standardnih in latinskoameriških plesih Katarino Venturini. Gostja je z nami delila grenke plati sijoče kariere pa tudi čudovite občutke biti najboljši na svetu. Slišali smo, kako se po nenehnem potovanju na vse konce sveta prikrade želja po ustaljenem, družinskem življenju.
Naš gost
O svojem duhovniškem poslanstvu, glasbenem delu in še čem je pripovedoval župnik v Levpi Lojze Kobal. Igranja orgel se je učil pri prof. Jožetu Troštu, vodil razne pevske zbore, tudi v koprski stolnici, bil ravnatelj Orglarske šole Nova Gorica, na začetku pa sodeloval v enem prvih ansamblov, ki so ustvarjali t. i. duhovno ritmično glasbo, Klicarji.
Naš gost
O svojem duhovniškem poslanstvu, glasbenem delu in še čem je pripovedoval župnik v Levpi Lojze Kobal. Igranja orgel se je učil pri prof. Jožetu Troštu, vodil razne pevske zbore, tudi v koprski stolnici, bil ravnatelj Orglarske šole Nova Gorica, na začetku pa sodeloval v enem prvih ansamblov, ki so ustvarjali t. i. duhovno ritmično glasbo, Klicarji.
Naš gost
Gostili smo pilota in avtorja knjige Pozabljeni babilonski stolp, Kajetana Bajta.
Naš gost
Gostili smo pilota in avtorja knjige Pozabljeni babilonski stolp, Kajetana Bajta.
Naš gost
Julij Zornik se z zvokom ukvarja že 30 let. Začel je kot tehnik na radiu RGL, sledila so ozvočenja na koncertih, studijsko delo v sinhronizaciji in pri reklamah, zatem pa so se začeli odkrivati projekti, ki so se dotikali filma. Kot piše v utemeljitvi nagrade Prešernovega sklada, je njegovo delo pri filmu prepoznavno in izstopajoče zlasti zaradi izostrenega umetniškega čuta, s katerim z mnogoterimi zvočnimi elementi podpre in obogati sporočilnost in učinek filmskih del.
Naš gost
Julij Zornik se z zvokom ukvarja že 30 let. Začel je kot tehnik na radiu RGL, sledila so ozvočenja na koncertih, studijsko delo v sinhronizaciji in pri reklamah, zatem pa so se začeli odkrivati projekti, ki so se dotikali filma. Kot piše v utemeljitvi nagrade Prešernovega sklada, je njegovo delo pri filmu prepoznavno in izstopajoče zlasti zaradi izostrenega umetniškega čuta, s katerim z mnogoterimi zvočnimi elementi podpre in obogati sporočilnost in učinek filmskih del.
Pogovor o
V oddaji Pogovor o smo v Tednu katoliškega šolstva gostili direktorje treh katoliških izobraževalnih zavodov, Zavoda sv. Stanislava, Zavoda Antona Martina Slomška in Zavoda sv. Frančiška Saleškega. Tone Česen, dr. Andrej Flogie in Janez Krnc so spregovorili o svojem poslanstvu, o dosedanjem delu, financiranju in kadrovskih izzivih ter umeščenosti v slovenski izobraževalni sistem.
Sol in luč
Učenka ustanovitelja logoterapije, Elizabeth Lucas, je napisala knjigo o tem, kakšen odnos je imel Viktor Frankl do presežnega. »Morda bodo te njegove misli v pomoč, da se bomo lažje notranje orientirali v današnjih razburkanih časih, ko izginjajo izročila, ko se cerkve praznijo in se kulture mešajo med seboj, različne politične struje trkajo druga ob drugo in se zdi, da je gospodarski profil pogosto še edino merilo,« je zapisala v uvodu. Prisluhnite nekaj odlomkom, ki jih ponavljamo v tokratni oddaji Sol in luč.
Kmetijska oddaja
Ob minulem materinskem prazniku smo pred mikrofon povabili tri sogovornice, vse so kmetice in to tudi s ponosom povedo. V tokratni Kmetijski oddaji smo prisluhnili dvema. Irena Orešnik, tudi ena od kandidatk za Slovenko leta in Eva Vrevc Jenko zatrjujeta, da je biti kmetica lepo in da, kakor se postaviš sam, tako te vidijo drugi! V zaključnem delu kmetijske oddaje smo nekaj minut namenili še aktualnemu in zelo vročemu dogajanju na področju kmetijstva, ki smo ga obravnavali v 7 epizodi podkasta RAST.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 03. april 2025 ob 05-ih
Svetovalnica
V tednu katoliškega šolstva smo v Svetovalnici pod drobnogled vzeli uporabo pametnih telefonov, ki so močno posegli v naša življenja. Tudi otroci in mladostniki vse več časa preživijo pred zasloni, zato je vzniknila pobuda za učinkovito omejitev uporabe zasebnih telefonov v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Ali bomo kot družba sposobni ubrati pameten pristop do pametnih telefonov? Z nami je bil antropolog dr. Dan Podjed.
Radijski roman
Antioh je zagrozil Lidiji in k njej prišel iskat Klaro. Bo grožnje uresničil?
Moja generacija
Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.
Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si
Ob radijskem ognjišču
Berta Ambrož - Luči Ljubljane, Mireille Mathieu - Das Wunder aller Wunder ist die Liebe, Pat Boone - Friendly Persuasion, Alenka Pinterič - Lutke, Adamo - Affida Una Lacrima Al Vento, Beatles – Here comes the sun, Hazard – Ni cvetja brez trnja, Maurice Jarre - Laras Theme From Doctor Zhivago, Ray Conniff - Somewhere My Love, Tereza - Larina Pjesma, Marjana Deržaj - Larina pesem, Pepel in kri - Sonce pomladi ...
Via positiva
Dr. Miran Košuta je lani prejel mednarodno Pretnarjevo nagrado in častni naslov ambasador poezije, slovenske književnosti in jezika. Je eden ključnih stebrov v slovensko manjšinskem prostoru v Italiji, ki s svojim ustvarjalnim delom vzpostavlja dialog med dvema sosedskima kulturama. Izjemen prevod Poezij Franceta Prešerna je njegovo življenjsko delo, odlikuje ga svež, sodoben in ritmični jezik, obenem pa je uspel dosledno prenesti duh Prešernove poezije v italijanski jezik. Prevod je v oddaji tudi prebral.