Is podcast Danica Vidmar: Lepo delajmo s seboj. Is podcast
Danica Vidmar: Lepo delajmo s seboj.

Danica Vidmar, univ. dipl. ekonomistka, z uspešno poslovno kariero, je na svoji poti izkusila zahtevnost partnerstva in starševstva ter osebno zgodbo iskreno opisala v knjigi Deklice brez gnezda. »Nikoli ni prepozno za obnovitev odnosa z otroki« Knjiga je nastala, ko se je upokojila, deset let po prelomnem osebnem srečanju z danskim družinskim terapevtom Jesperjem Juulom, njegov Family Lab deluje tudi v Sloveniji. Po srečanju z njim je Danica počasi spoznavala, kako neopremljena je bila dotlej za polnovredno življenje, za zdrave odnose, za materinstvo. Začela se je njena pot do tedaj že odraslih hčera. Ni bilo preprosto in tudi po desetletju hoje (še) ni našla vseh poti. Kot pravi sama: »Iskanje ne pomeni, da pot vedno tudi najdeš. In čeprav je ne najdeš ali te preseneča s svojimi ovinki, se je vredno podati v iskanje. Med hojo sem se osvobodila občutka neustreznosti, znam slišati svoj notranji glas, vidim svojo notranjo moč, našla sem mir, učim se radosti, učim se biti, samo biti, učim se biti hvaležna, za vse.«

Nataša Ličen

spomin življenje odnosi pogovor vzgoja družba

21. 1. 2023
Danica Vidmar: Lepo delajmo s seboj.

Danica Vidmar, univ. dipl. ekonomistka, z uspešno poslovno kariero, je na svoji poti izkusila zahtevnost partnerstva in starševstva ter osebno zgodbo iskreno opisala v knjigi Deklice brez gnezda. »Nikoli ni prepozno za obnovitev odnosa z otroki« Knjiga je nastala, ko se je upokojila, deset let po prelomnem osebnem srečanju z danskim družinskim terapevtom Jesperjem Juulom, njegov Family Lab deluje tudi v Sloveniji. Po srečanju z njim je Danica počasi spoznavala, kako neopremljena je bila dotlej za polnovredno življenje, za zdrave odnose, za materinstvo. Začela se je njena pot do tedaj že odraslih hčera. Ni bilo preprosto in tudi po desetletju hoje (še) ni našla vseh poti. Kot pravi sama: »Iskanje ne pomeni, da pot vedno tudi najdeš. In čeprav je ne najdeš ali te preseneča s svojimi ovinki, se je vredno podati v iskanje. Med hojo sem se osvobodila občutka neustreznosti, znam slišati svoj notranji glas, vidim svojo notranjo moč, našla sem mir, učim se radosti, učim se biti, samo biti, učim se biti hvaležna, za vse.«

Nataša Ličen

VEČ ...|21. 1. 2023
Danica Vidmar: Lepo delajmo s seboj.

Danica Vidmar, univ. dipl. ekonomistka, z uspešno poslovno kariero, je na svoji poti izkusila zahtevnost partnerstva in starševstva ter osebno zgodbo iskreno opisala v knjigi Deklice brez gnezda. »Nikoli ni prepozno za obnovitev odnosa z otroki« Knjiga je nastala, ko se je upokojila, deset let po prelomnem osebnem srečanju z danskim družinskim terapevtom Jesperjem Juulom, njegov Family Lab deluje tudi v Sloveniji. Po srečanju z njim je Danica počasi spoznavala, kako neopremljena je bila dotlej za polnovredno življenje, za zdrave odnose, za materinstvo. Začela se je njena pot do tedaj že odraslih hčera. Ni bilo preprosto in tudi po desetletju hoje (še) ni našla vseh poti. Kot pravi sama: »Iskanje ne pomeni, da pot vedno tudi najdeš. In čeprav je ne najdeš ali te preseneča s svojimi ovinki, se je vredno podati v iskanje. Med hojo sem se osvobodila občutka neustreznosti, znam slišati svoj notranji glas, vidim svojo notranjo moč, našla sem mir, učim se radosti, učim se biti, samo biti, učim se biti hvaležna, za vse.«

Nataša Ličen

spominživljenjeodnosipogovorvzgojadružba

Naš gost

VEČ ...|4. 2. 2023
Naš gost Prešernov nagrajenec Herman Gvardjančič

Pred slovenskim kulturnim praznikom, ob prihajajočem 80 rojstnem dnevu in pred podelitvijo najvišjih državnih priznanj za delovanje na umetniških področjih, je bil v oddaji »Naš gost« letošnji Prešernov nagrajenec za življenjsko delo, akademski slikar in pedagog Herman Gvardjančič! Z njim smo govorili o umetnosti in ustvarjanju o pedagoškem delu in tudi o praznovanju praznika kulture, kajti Slovenci smo verjetno edini narod, ki imamo ob tem prazniku tudi dela prost dan …

Kar tri velike Gvardjančičeve razstave bodo v tem letu na ogled. Prva v Galeriji Equrna, ki ga je tudi predlagala za Prešernovo nagrado za življenjsko delo, zatem v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju, tretja pa bo poleti v Škofji Loki.

Za Hermana Gvardjančiča je izjemno pomembna krajina. Ta je tista, ki ga resnično zanima. Ker prihaja iz okolice Škofje Loke (Gorenja vas – Reteče), smo govorili tudi o tem, da ima to mesto pri nas bržčas najdaljšo slikarsko tradicijo z brati Šubic, Ažbetom, Groharjem in še z vrsto drugih umetnikov brez katerih si težko predstavljamo slovensko slikarstvo, še posebej moderno. Sem se umešča tudi naš gost … 

Naš gost Prešernov nagrajenec Herman Gvardjančič

Pred slovenskim kulturnim praznikom, ob prihajajočem 80 rojstnem dnevu in pred podelitvijo najvišjih državnih priznanj za delovanje na umetniških področjih, je bil v oddaji »Naš gost« letošnji Prešernov nagrajenec za življenjsko delo, akademski slikar in pedagog Herman Gvardjančič! Z njim smo govorili o umetnosti in ustvarjanju o pedagoškem delu in tudi o praznovanju praznika kulture, kajti Slovenci smo verjetno edini narod, ki imamo ob tem prazniku tudi dela prost dan …

Kar tri velike Gvardjančičeve razstave bodo v tem letu na ogled. Prva v Galeriji Equrna, ki ga je tudi predlagala za Prešernovo nagrado za življenjsko delo, zatem v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju, tretja pa bo poleti v Škofji Loki.

Za Hermana Gvardjančiča je izjemno pomembna krajina. Ta je tista, ki ga resnično zanima. Ker prihaja iz okolice Škofje Loke (Gorenja vas – Reteče), smo govorili tudi o tem, da ima to mesto pri nas bržčas najdaljšo slikarsko tradicijo z brati Šubic, Ažbetom, Groharjem in še z vrsto drugih umetnikov brez katerih si težko predstavljamo slovensko slikarstvo, še posebej moderno. Sem se umešča tudi naš gost … 

spomin življenje Herman Gvardjančič

Naš gost

Naš gost Prešernov nagrajenec Herman Gvardjančič

Pred slovenskim kulturnim praznikom, ob prihajajočem 80 rojstnem dnevu in pred podelitvijo najvišjih državnih priznanj za delovanje na umetniških področjih, je bil v oddaji »Naš gost« letošnji Prešernov nagrajenec za življenjsko delo, akademski slikar in pedagog Herman Gvardjančič! Z njim smo govorili o umetnosti in ustvarjanju o pedagoškem delu in tudi o praznovanju praznika kulture, kajti Slovenci smo verjetno edini narod, ki imamo ob tem prazniku tudi dela prost dan …

Kar tri velike Gvardjančičeve razstave bodo v tem letu na ogled. Prva v Galeriji Equrna, ki ga je tudi predlagala za Prešernovo nagrado za življenjsko delo, zatem v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju, tretja pa bo poleti v Škofji Loki.

Za Hermana Gvardjančiča je izjemno pomembna krajina. Ta je tista, ki ga resnično zanima. Ker prihaja iz okolice Škofje Loke (Gorenja vas – Reteče), smo govorili tudi o tem, da ima to mesto pri nas bržčas najdaljšo slikarsko tradicijo z brati Šubic, Ažbetom, Groharjem in še z vrsto drugih umetnikov brez katerih si težko predstavljamo slovensko slikarstvo, še posebej moderno. Sem se umešča tudi naš gost … 

VEČ ...|4. 2. 2023
Naš gost Prešernov nagrajenec Herman Gvardjančič

Pred slovenskim kulturnim praznikom, ob prihajajočem 80 rojstnem dnevu in pred podelitvijo najvišjih državnih priznanj za delovanje na umetniških področjih, je bil v oddaji »Naš gost« letošnji Prešernov nagrajenec za življenjsko delo, akademski slikar in pedagog Herman Gvardjančič! Z njim smo govorili o umetnosti in ustvarjanju o pedagoškem delu in tudi o praznovanju praznika kulture, kajti Slovenci smo verjetno edini narod, ki imamo ob tem prazniku tudi dela prost dan …

Kar tri velike Gvardjančičeve razstave bodo v tem letu na ogled. Prva v Galeriji Equrna, ki ga je tudi predlagala za Prešernovo nagrado za življenjsko delo, zatem v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju, tretja pa bo poleti v Škofji Loki.

Za Hermana Gvardjančiča je izjemno pomembna krajina. Ta je tista, ki ga resnično zanima. Ker prihaja iz okolice Škofje Loke (Gorenja vas – Reteče), smo govorili tudi o tem, da ima to mesto pri nas bržčas najdaljšo slikarsko tradicijo z brati Šubic, Ažbetom, Groharjem in še z vrsto drugih umetnikov brez katerih si težko predstavljamo slovensko slikarstvo, še posebej moderno. Sem se umešča tudi naš gost … 

Radio Ognjišče

spomin življenje Herman Gvardjančič

Naš gost

VEČ ...|28. 1. 2023
S. Zorica Blagotinšek

S. Zorica je uršulinka, ki od novembra 2021 deluje v Senegalu. Spregovorila nam je o svoji poti, klicu, ki ga najprej ni želela razumeti, danes pa ji dokazuje kako ljubeča je Božja previdnost. Spoznajte življenje in delo misijonarke v deželi, ki bo tudi del prihajajoče Pustne Sobotne iskrice. Letos bo skušala omiliti lakoto otrok na Arktiki, v Senegalu in Kongu.

S. Zorica Blagotinšek

S. Zorica je uršulinka, ki od novembra 2021 deluje v Senegalu. Spregovorila nam je o svoji poti, klicu, ki ga najprej ni želela razumeti, danes pa ji dokazuje kako ljubeča je Božja previdnost. Spoznajte življenje in delo misijonarke v deželi, ki bo tudi del prihajajoče Pustne Sobotne iskrice. Letos bo skušala omiliti lakoto otrok na Arktiki, v Senegalu in Kongu.

spomin življenje misijoni

Naš gost

S. Zorica Blagotinšek

S. Zorica je uršulinka, ki od novembra 2021 deluje v Senegalu. Spregovorila nam je o svoji poti, klicu, ki ga najprej ni želela razumeti, danes pa ji dokazuje kako ljubeča je Božja previdnost. Spoznajte življenje in delo misijonarke v deželi, ki bo tudi del prihajajoče Pustne Sobotne iskrice. Letos bo skušala omiliti lakoto otrok na Arktiki, v Senegalu in Kongu.

VEČ ...|28. 1. 2023
S. Zorica Blagotinšek

S. Zorica je uršulinka, ki od novembra 2021 deluje v Senegalu. Spregovorila nam je o svoji poti, klicu, ki ga najprej ni želela razumeti, danes pa ji dokazuje kako ljubeča je Božja previdnost. Spoznajte življenje in delo misijonarke v deželi, ki bo tudi del prihajajoče Pustne Sobotne iskrice. Letos bo skušala omiliti lakoto otrok na Arktiki, v Senegalu in Kongu.

Jure Sešek

spomin življenje misijoni

Naš gost

VEČ ...|14. 1. 2023
Anka Savelli Gaser

Anka Savelli Gaser se je rodila v Sloveniji, a se je po vojni z družino morala preseliti v Buenos Aires. Prisluhnili smo njeni življenjski zgodbi, ki jo zaznamuje veliko glasbe, veliko petja domoljubnih pesmi, tudi križev pot, predvsem pa dobra volja, ki jo je bodrila in jo še bodri pri soočanju z življenjskimi preizkušnjami. Leta 2022 prejela Slomškovo priznanje s strani DKPS.

Anka Savelli Gaser

Anka Savelli Gaser se je rodila v Sloveniji, a se je po vojni z družino morala preseliti v Buenos Aires. Prisluhnili smo njeni življenjski zgodbi, ki jo zaznamuje veliko glasbe, veliko petja domoljubnih pesmi, tudi križev pot, predvsem pa dobra volja, ki jo je bodrila in jo še bodri pri soočanju z življenjskimi preizkušnjami. Leta 2022 prejela Slomškovo priznanje s strani DKPS.

spomin življenje

Naš gost

Anka Savelli Gaser

Anka Savelli Gaser se je rodila v Sloveniji, a se je po vojni z družino morala preseliti v Buenos Aires. Prisluhnili smo njeni življenjski zgodbi, ki jo zaznamuje veliko glasbe, veliko petja domoljubnih pesmi, tudi križev pot, predvsem pa dobra volja, ki jo je bodrila in jo še bodri pri soočanju z življenjskimi preizkušnjami. Leta 2022 prejela Slomškovo priznanje s strani DKPS.

VEČ ...|14. 1. 2023
Anka Savelli Gaser

Anka Savelli Gaser se je rodila v Sloveniji, a se je po vojni z družino morala preseliti v Buenos Aires. Prisluhnili smo njeni življenjski zgodbi, ki jo zaznamuje veliko glasbe, veliko petja domoljubnih pesmi, tudi križev pot, predvsem pa dobra volja, ki jo je bodrila in jo še bodri pri soočanju z življenjskimi preizkušnjami. Leta 2022 prejela Slomškovo priznanje s strani DKPS.

Maja Morela

spomin življenje

Naš gost

VEČ ...|7. 1. 2023
Tone Košir

Naš tokratni gost prihaja iz Dolgih Njiv, kjer se je rodil maja leta 1937. Tone Košir, po poklicu sicer zdravnik, je že vse življenje tudi zbiralec zgodb in pripovedk iz domačih krajev. Zbrane zgodbe so iz Lučin in Šentjošta nad Horjulom ter iz Suhega dola, ki je na stičišču obeh župnij. Skupaj z nečakinjo Mileno Igličar je zbral 434 zgodb oziroma pripovedi. Zasluge za to, da te zgodbe lahko beremo, ima akademikinja ddr. Marija Stanonik, ki je zgodbe razporedila po vsebini. 

Tone Košir

Naš tokratni gost prihaja iz Dolgih Njiv, kjer se je rodil maja leta 1937. Tone Košir, po poklicu sicer zdravnik, je že vse življenje tudi zbiralec zgodb in pripovedk iz domačih krajev. Zbrane zgodbe so iz Lučin in Šentjošta nad Horjulom ter iz Suhega dola, ki je na stičišču obeh župnij. Skupaj z nečakinjo Mileno Igličar je zbral 434 zgodb oziroma pripovedi. Zasluge za to, da te zgodbe lahko beremo, ima akademikinja ddr. Marija Stanonik, ki je zgodbe razporedila po vsebini. 

spomin življenje pogovor

Naš gost

Tone Košir

Naš tokratni gost prihaja iz Dolgih Njiv, kjer se je rodil maja leta 1937. Tone Košir, po poklicu sicer zdravnik, je že vse življenje tudi zbiralec zgodb in pripovedk iz domačih krajev. Zbrane zgodbe so iz Lučin in Šentjošta nad Horjulom ter iz Suhega dola, ki je na stičišču obeh župnij. Skupaj z nečakinjo Mileno Igličar je zbral 434 zgodb oziroma pripovedi. Zasluge za to, da te zgodbe lahko beremo, ima akademikinja ddr. Marija Stanonik, ki je zgodbe razporedila po vsebini. 

VEČ ...|7. 1. 2023
Tone Košir

Naš tokratni gost prihaja iz Dolgih Njiv, kjer se je rodil maja leta 1937. Tone Košir, po poklicu sicer zdravnik, je že vse življenje tudi zbiralec zgodb in pripovedk iz domačih krajev. Zbrane zgodbe so iz Lučin in Šentjošta nad Horjulom ter iz Suhega dola, ki je na stičišču obeh župnij. Skupaj z nečakinjo Mileno Igličar je zbral 434 zgodb oziroma pripovedi. Zasluge za to, da te zgodbe lahko beremo, ima akademikinja ddr. Marija Stanonik, ki je zgodbe razporedila po vsebini. 

Mateja Subotičanec

spomin življenje pogovor

Naš gost

VEČ ...|31. 12. 2022
Br. Bernard Jauk

Letošnji biseromašnik je  predstavil svojo življenjsko in duhovno pot. Zadnja leta živi in deluje v kapucinskem samostanu v Škofji Loki, rodil pa se je v Sredici, v župniji Sv. Jurij v Prekmurju. Spoznali bomo njegovo otroštvo, ki je za družino prineslo veliko preizkušnjo. Kakšna je bil pot do duhovnega poklica in kje vse je živel svoje poslanstvo. Pravi, da so ga povsod lepo sprejeli in se je dobro počutil. Dobro se počuti tudi v Škofji Loki in vseh okoliških župnijah, kjer velikokrat mašuje in spoveduje.

Br. Bernard Jauk

Letošnji biseromašnik je  predstavil svojo življenjsko in duhovno pot. Zadnja leta živi in deluje v kapucinskem samostanu v Škofji Loki, rodil pa se je v Sredici, v župniji Sv. Jurij v Prekmurju. Spoznali bomo njegovo otroštvo, ki je za družino prineslo veliko preizkušnjo. Kakšna je bil pot do duhovnega poklica in kje vse je živel svoje poslanstvo. Pravi, da so ga povsod lepo sprejeli in se je dobro počutil. Dobro se počuti tudi v Škofji Loki in vseh okoliških župnijah, kjer velikokrat mašuje in spoveduje.

spomin življenje

Naš gost

Br. Bernard Jauk

Letošnji biseromašnik je  predstavil svojo življenjsko in duhovno pot. Zadnja leta živi in deluje v kapucinskem samostanu v Škofji Loki, rodil pa se je v Sredici, v župniji Sv. Jurij v Prekmurju. Spoznali bomo njegovo otroštvo, ki je za družino prineslo veliko preizkušnjo. Kakšna je bil pot do duhovnega poklica in kje vse je živel svoje poslanstvo. Pravi, da so ga povsod lepo sprejeli in se je dobro počutil. Dobro se počuti tudi v Škofji Loki in vseh okoliških župnijah, kjer velikokrat mašuje in spoveduje.

VEČ ...|31. 12. 2022
Br. Bernard Jauk

Letošnji biseromašnik je  predstavil svojo življenjsko in duhovno pot. Zadnja leta živi in deluje v kapucinskem samostanu v Škofji Loki, rodil pa se je v Sredici, v župniji Sv. Jurij v Prekmurju. Spoznali bomo njegovo otroštvo, ki je za družino prineslo veliko preizkušnjo. Kakšna je bil pot do duhovnega poklica in kje vse je živel svoje poslanstvo. Pravi, da so ga povsod lepo sprejeli in se je dobro počutil. Dobro se počuti tudi v Škofji Loki in vseh okoliških župnijah, kjer velikokrat mašuje in spoveduje.

Mateja Feltrin Novljan

spomin življenje

Naš gost

VEČ ...|17. 12. 2022
Vanja Samec

Dr. Vanja Samec je Celjanka, ki je po vsem svetu znana in uveljavljena strokovnjakinja za gradnjo mostov. Ker v domovini ni bilo posluha za njeno znanje, je leta 1989 je nastopila delo v podjetju v Gradcu, kjer je delala kot razvijalka programske opreme, projektna inženirka in svetovalka. Sodelovala je pri mednarodnih mostnih projektih, med drugim pri mostu Kwangan v Koreji, Stonecutters Bridge v Hongkongu, viaduktu Dou-Shan na Tajvanu, mostu Sheik Zayed v ZAE in številnih drugih. Aktivno je sodelovala na svetovnih konferencah. Ima odlične izkušnje pri mednarodnih projektih, razvoju programske opreme in vodenju. Leta 2020 jo je ameriška platforma engineering.com uvrstila med petnajst svetovno najvplivnejših vizionarjev leta. Trenutno deluje kot neodvisna strokovnjakinja za mostove, aktivno se udeležuje mednarodnih strokovnih in opravlja še številne druge dejavnosti. Objavila je več kot petdeset znanstvenih člankov in prispevkov. Pred leti je postavila tudi zanimiv družinski most, most s preteklostjo in Josipom Mursom. 

Vanja Samec

Dr. Vanja Samec je Celjanka, ki je po vsem svetu znana in uveljavljena strokovnjakinja za gradnjo mostov. Ker v domovini ni bilo posluha za njeno znanje, je leta 1989 je nastopila delo v podjetju v Gradcu, kjer je delala kot razvijalka programske opreme, projektna inženirka in svetovalka. Sodelovala je pri mednarodnih mostnih projektih, med drugim pri mostu Kwangan v Koreji, Stonecutters Bridge v Hongkongu, viaduktu Dou-Shan na Tajvanu, mostu Sheik Zayed v ZAE in številnih drugih. Aktivno je sodelovala na svetovnih konferencah. Ima odlične izkušnje pri mednarodnih projektih, razvoju programske opreme in vodenju. Leta 2020 jo je ameriška platforma engineering.com uvrstila med petnajst svetovno najvplivnejših vizionarjev leta. Trenutno deluje kot neodvisna strokovnjakinja za mostove, aktivno se udeležuje mednarodnih strokovnih in opravlja še številne druge dejavnosti. Objavila je več kot petdeset znanstvenih člankov in prispevkov. Pred leti je postavila tudi zanimiv družinski most, most s preteklostjo in Josipom Mursom. 

spomin življenje

Naš gost

Vanja Samec

Dr. Vanja Samec je Celjanka, ki je po vsem svetu znana in uveljavljena strokovnjakinja za gradnjo mostov. Ker v domovini ni bilo posluha za njeno znanje, je leta 1989 je nastopila delo v podjetju v Gradcu, kjer je delala kot razvijalka programske opreme, projektna inženirka in svetovalka. Sodelovala je pri mednarodnih mostnih projektih, med drugim pri mostu Kwangan v Koreji, Stonecutters Bridge v Hongkongu, viaduktu Dou-Shan na Tajvanu, mostu Sheik Zayed v ZAE in številnih drugih. Aktivno je sodelovala na svetovnih konferencah. Ima odlične izkušnje pri mednarodnih projektih, razvoju programske opreme in vodenju. Leta 2020 jo je ameriška platforma engineering.com uvrstila med petnajst svetovno najvplivnejših vizionarjev leta. Trenutno deluje kot neodvisna strokovnjakinja za mostove, aktivno se udeležuje mednarodnih strokovnih in opravlja še številne druge dejavnosti. Objavila je več kot petdeset znanstvenih člankov in prispevkov. Pred leti je postavila tudi zanimiv družinski most, most s preteklostjo in Josipom Mursom. 

VEČ ...|17. 12. 2022
Vanja Samec

Dr. Vanja Samec je Celjanka, ki je po vsem svetu znana in uveljavljena strokovnjakinja za gradnjo mostov. Ker v domovini ni bilo posluha za njeno znanje, je leta 1989 je nastopila delo v podjetju v Gradcu, kjer je delala kot razvijalka programske opreme, projektna inženirka in svetovalka. Sodelovala je pri mednarodnih mostnih projektih, med drugim pri mostu Kwangan v Koreji, Stonecutters Bridge v Hongkongu, viaduktu Dou-Shan na Tajvanu, mostu Sheik Zayed v ZAE in številnih drugih. Aktivno je sodelovala na svetovnih konferencah. Ima odlične izkušnje pri mednarodnih projektih, razvoju programske opreme in vodenju. Leta 2020 jo je ameriška platforma engineering.com uvrstila med petnajst svetovno najvplivnejših vizionarjev leta. Trenutno deluje kot neodvisna strokovnjakinja za mostove, aktivno se udeležuje mednarodnih strokovnih in opravlja še številne druge dejavnosti. Objavila je več kot petdeset znanstvenih člankov in prispevkov. Pred leti je postavila tudi zanimiv družinski most, most s preteklostjo in Josipom Mursom. 

Matjaž Merljak

spomin življenje

Naš gost

VEČ ...|11. 12. 2022
Zaslužni prof. dr. JURIJ KUNAVER

Naš sobotni gost je bil geograf, pedagog, jamar in velik ljubitelj narave zaslužni profesor dr. Jurij Kunaver. Kljub skorajšnjemu vstopu v svoje deveto desetletje je še zelo aktiven: poučuje na Univerzi za tretje življenjsko obdobje, potuje ter piše strokovno poljudne prispevke. Spregovoril je o spominih na otroštvo, svojega očeta legendarnega Pavla Kunaverja in o svoji akademski karieri, ko je med drugim vodil tudi gradnjo današnje Pedagoške fakultete v Ljubljani.

Zaslužni prof. dr. JURIJ KUNAVER

Naš sobotni gost je bil geograf, pedagog, jamar in velik ljubitelj narave zaslužni profesor dr. Jurij Kunaver. Kljub skorajšnjemu vstopu v svoje deveto desetletje je še zelo aktiven: poučuje na Univerzi za tretje življenjsko obdobje, potuje ter piše strokovno poljudne prispevke. Spregovoril je o spominih na otroštvo, svojega očeta legendarnega Pavla Kunaverja in o svoji akademski karieri, ko je med drugim vodil tudi gradnjo današnje Pedagoške fakultete v Ljubljani.

spomin življenje geografija kras brezna pedagogika geomorfologija jame šolska geografija

Naš gost

Zaslužni prof. dr. JURIJ KUNAVER

Naš sobotni gost je bil geograf, pedagog, jamar in velik ljubitelj narave zaslužni profesor dr. Jurij Kunaver. Kljub skorajšnjemu vstopu v svoje deveto desetletje je še zelo aktiven: poučuje na Univerzi za tretje življenjsko obdobje, potuje ter piše strokovno poljudne prispevke. Spregovoril je o spominih na otroštvo, svojega očeta legendarnega Pavla Kunaverja in o svoji akademski karieri, ko je med drugim vodil tudi gradnjo današnje Pedagoške fakultete v Ljubljani.

VEČ ...|11. 12. 2022
Zaslužni prof. dr. JURIJ KUNAVER

Naš sobotni gost je bil geograf, pedagog, jamar in velik ljubitelj narave zaslužni profesor dr. Jurij Kunaver. Kljub skorajšnjemu vstopu v svoje deveto desetletje je še zelo aktiven: poučuje na Univerzi za tretje življenjsko obdobje, potuje ter piše strokovno poljudne prispevke. Spregovoril je o spominih na otroštvo, svojega očeta legendarnega Pavla Kunaverja in o svoji akademski karieri, ko je med drugim vodil tudi gradnjo današnje Pedagoške fakultete v Ljubljani.

Radio Ognjišče

spomin življenje geografija kras brezna pedagogika geomorfologija jame šolska geografija

Naš gost

Oddaja prinaša pred poslušalce potret znane osebnosti. Navadno gostimo ljudi, ki so s svojimi znanji, uspehi na kulturnem, športnem, glasbenem, znanstvenem ali kakem drugem področju dosegli izstopajoče uspehe. Po drugi strani pa v teh oddajah prisluhnemo tudi osebam, ki so si tekom let pridobile veliko življenjskih izkušenj in modrosti. Oddaja Naš gost je vsekakor ena od kronskih oddaj našega sporeda, saj lahko poslušalcu predstavi zanimive ljudi, pa tudi življenjske okoliščine, ki so jih oblikovale, hkrati pa od voditelja zahteva visoko strokoven pristop, poglobljen študij tematike in dobro pripravo.

Radio Ognjišče

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Program zadnjega tedna

VEČ ...|4. 2. 2023
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 04. februar 2023 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 04. februar 2023 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Svetovalnica

VEČ ...|3. 2. 2023
Načrtovanje porok

Kako se lotiti, s katerimi odločitvami glede organizacije dogodka je treba pohiteti, pri katerih pa se ne mudi tako zelo. Kaj lahko naredimo sami, kaj prepustimo strokovnjakom? V našem studiu je bila Tjaša Kunst Kališnik, ki ima za seboj že vrsto izkušenj na področju organizacije porok.

Načrtovanje porok

Kako se lotiti, s katerimi odločitvami glede organizacije dogodka je treba pohiteti, pri katerih pa se ne mudi tako zelo. Kaj lahko naredimo sami, kaj prepustimo strokovnjakom? V našem studiu je bila Tjaša Kunst Kališnik, ki ima za seboj že vrsto izkušenj na področju organizacije porok.

Tanja Dominko

svetovanjeporokanačrtovanjedogodki

Dogodki

VEČ ...|29. 1. 2023
Ervin Mozetič: Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja!

»Ni mogoče živeti polno in v globini veselo, če se izogibamo vsemu težkemu. Ne smemo bežati pred naporom, ki ga zahtevajo ideali, ne smemo bežati pred bolečino, ki jo prinaša vsako prizadevanje za ljubezen. Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja,« je na današnjo ’nedeljo blagrov’ v pridigi razmišljal Ervin Mozetič, župnik pri sv. Marku v Kopru.

Ervin Mozetič: Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja!

»Ni mogoče živeti polno in v globini veselo, če se izogibamo vsemu težkemu. Ne smemo bežati pred naporom, ki ga zahtevajo ideali, ne smemo bežati pred bolečino, ki jo prinaša vsako prizadevanje za ljubezen. Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja,« je na današnjo ’nedeljo blagrov’ v pridigi razmišljal Ervin Mozetič, župnik pri sv. Marku v Kopru.

Radio Ognjišče

nedleja blagrovErvin Mozetičpridiga

Sol in luč

VEČ ...|31. 1. 2023
Claudia Croos-Müller: Glavo gor - Pomoč ob stresu, slabi volji in drugih stiskah.

Kako s telesnimi vajami poskrbimo zase? Kako telo, čustva in misli spravimo v gibanje, ki nam pomaga otresti se obremenitev in travm ter spominov nanje? S preprostimi telesnimi vajami lahko vadimo optimističen odnos do življenja. S tem izboljšamo počutje, zaupanje vase in dobro ter splošno odpornost. Odpornost pomeni sposobnost nekaj odbiti, je sposobnost obvladovanja kriz. Ljudje, ki pridobijo to sposobnost, so samozavestni, sočutni, optimistični in srečni. Knjižica “Glavo gor” je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.

Claudia Croos-Müller: Glavo gor - Pomoč ob stresu, slabi volji in drugih stiskah.

Kako s telesnimi vajami poskrbimo zase? Kako telo, čustva in misli spravimo v gibanje, ki nam pomaga otresti se obremenitev in travm ter spominov nanje? S preprostimi telesnimi vajami lahko vadimo optimističen odnos do življenja. S tem izboljšamo počutje, zaupanje vase in dobro ter splošno odpornost. Odpornost pomeni sposobnost nekaj odbiti, je sposobnost obvladovanja kriz. Ljudje, ki pridobijo to sposobnost, so samozavestni, sočutni, optimistični in srečni. Knjižica “Glavo gor” je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.

Tadej Sadar

odnosidružbazdravstvo

Moja zgodba

VEČ ...|29. 1. 2023
O knjigi Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.

Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.

O knjigi Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.

Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.

Jože Bartolj

spominpolitikaaleksandrinkeIvan VetrihAngela VetrihMarija StanonikFranček BertoliniLjubezen na daljavoMoževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

Program zadnjega tedna

VEČ ...|4. 2. 2023
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 04. februar 2023 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 04. februar 2023 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|4. 2. 2023
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 4. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 4. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Naš gost

VEČ ...|4. 2. 2023
Naš gost Prešernov nagrajenec Herman Gvardjančič

Pred slovenskim kulturnim praznikom, ob prihajajočem 80 rojstnem dnevu in pred podelitvijo najvišjih državnih priznanj za delovanje na umetniških področjih, je bil v oddaji »Naš gost« letošnji Prešernov nagrajenec za življenjsko delo, akademski slikar in pedagog Herman Gvardjančič! Z njim smo govorili o umetnosti in ustvarjanju o pedagoškem delu in tudi o praznovanju praznika kulture, kajti Slovenci smo verjetno edini narod, ki imamo ob tem prazniku tudi dela prost dan …

Kar tri velike Gvardjančičeve razstave bodo v tem letu na ogled. Prva v Galeriji Equrna, ki ga je tudi predlagala za Prešernovo nagrado za življenjsko delo, zatem v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju, tretja pa bo poleti v Škofji Loki.

Za Hermana Gvardjančiča je izjemno pomembna krajina. Ta je tista, ki ga resnično zanima. Ker prihaja iz okolice Škofje Loke (Gorenja vas – Reteče), smo govorili tudi o tem, da ima to mesto pri nas bržčas najdaljšo slikarsko tradicijo z brati Šubic, Ažbetom, Groharjem in še z vrsto drugih umetnikov brez katerih si težko predstavljamo slovensko slikarstvo, še posebej moderno. Sem se umešča tudi naš gost … 

Naš gost Prešernov nagrajenec Herman Gvardjančič

Pred slovenskim kulturnim praznikom, ob prihajajočem 80 rojstnem dnevu in pred podelitvijo najvišjih državnih priznanj za delovanje na umetniških področjih, je bil v oddaji »Naš gost« letošnji Prešernov nagrajenec za življenjsko delo, akademski slikar in pedagog Herman Gvardjančič! Z njim smo govorili o umetnosti in ustvarjanju o pedagoškem delu in tudi o praznovanju praznika kulture, kajti Slovenci smo verjetno edini narod, ki imamo ob tem prazniku tudi dela prost dan …

Kar tri velike Gvardjančičeve razstave bodo v tem letu na ogled. Prva v Galeriji Equrna, ki ga je tudi predlagala za Prešernovo nagrado za življenjsko delo, zatem v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju, tretja pa bo poleti v Škofji Loki.

Za Hermana Gvardjančiča je izjemno pomembna krajina. Ta je tista, ki ga resnično zanima. Ker prihaja iz okolice Škofje Loke (Gorenja vas – Reteče), smo govorili tudi o tem, da ima to mesto pri nas bržčas najdaljšo slikarsko tradicijo z brati Šubic, Ažbetom, Groharjem in še z vrsto drugih umetnikov brez katerih si težko predstavljamo slovensko slikarstvo, še posebej moderno. Sem se umešča tudi naš gost … 

Radio Ognjišče

spominživljenjeHerman Gvardjančič

Za življenje

VEČ ...|4. 2. 2023
V vrtincu čustvenih zlorab

Tokrat smo vstopili v vrtinec čustvenih zlorab, ki lahko za odnose pomeni pravo razdejanje. Težko ga je prepoznati, saj se pogosto zgodi, da obe strani v njem plešeta svojo vlogo. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. V kontaktni oddaji so sodelovali tudi poslušalci s svojimi vprašanji.

V vrtincu čustvenih zlorab

Tokrat smo vstopili v vrtinec čustvenih zlorab, ki lahko za odnose pomeni pravo razdejanje. Težko ga je prepoznati, saj se pogosto zgodi, da obe strani v njem plešeta svojo vlogo. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. V kontaktni oddaji so sodelovali tudi poslušalci s svojimi vprašanji.

Radio Ognjišče

odnosivzgojačustvena zlorabafizično nasiljeotrociduhovnostnotranja rastpsihologija

Spominjamo se

VEČ ...|4. 2. 2023
Spominjamo se dne 4. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 4. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče