Is podcast Salezijanec Jože Andolšek Is podcast
Salezijanec Jože Andolšek

»Misijonar na daljavo« slovenski salezijanec Jože Andolšek, živi in deluje v Celovcu. Več kot 35 let je poučeval na Zvezni gimnaziji za Slovence, bil rektor Pastoralnega centra za Slovence ter zavzet delavec v pomoči misijonskim dejavnostim. S skupinami mladih je vodil mnoge projekte v Afriki, ki so pustili sledi v Egiptu, Gani, Etiopiji in Angoli. Leta 2016 je bil odgovoren za velik uspeh Pustne Sobotne iskrice, v kateri ste poslušalci Radia Ognjišče darovali za hrano otrok v Gambeli v Etiopiji. Mnogo doživetega je prelil v knjige, predavanja in filme, vedno znova pa se predenj postavlja vprašanje dostojanstva človekove osebe, ki je, kot pravi, nekaj najbolj svetega v nas. Ob različnh priznanjih je tudi prejemnik Častnega znaka dežele Koroške . 

Radio Ognjišče

spomin življenje salezijanec Jože Andolšek misijonar Etiopija Avstrijska Koroška

5. 11. 2022
Salezijanec Jože Andolšek

»Misijonar na daljavo« slovenski salezijanec Jože Andolšek, živi in deluje v Celovcu. Več kot 35 let je poučeval na Zvezni gimnaziji za Slovence, bil rektor Pastoralnega centra za Slovence ter zavzet delavec v pomoči misijonskim dejavnostim. S skupinami mladih je vodil mnoge projekte v Afriki, ki so pustili sledi v Egiptu, Gani, Etiopiji in Angoli. Leta 2016 je bil odgovoren za velik uspeh Pustne Sobotne iskrice, v kateri ste poslušalci Radia Ognjišče darovali za hrano otrok v Gambeli v Etiopiji. Mnogo doživetega je prelil v knjige, predavanja in filme, vedno znova pa se predenj postavlja vprašanje dostojanstva človekove osebe, ki je, kot pravi, nekaj najbolj svetega v nas. Ob različnh priznanjih je tudi prejemnik Častnega znaka dežele Koroške . 

Radio Ognjišče

VEČ ...|5. 11. 2022
Salezijanec Jože Andolšek

»Misijonar na daljavo« slovenski salezijanec Jože Andolšek, živi in deluje v Celovcu. Več kot 35 let je poučeval na Zvezni gimnaziji za Slovence, bil rektor Pastoralnega centra za Slovence ter zavzet delavec v pomoči misijonskim dejavnostim. S skupinami mladih je vodil mnoge projekte v Afriki, ki so pustili sledi v Egiptu, Gani, Etiopiji in Angoli. Leta 2016 je bil odgovoren za velik uspeh Pustne Sobotne iskrice, v kateri ste poslušalci Radia Ognjišče darovali za hrano otrok v Gambeli v Etiopiji. Mnogo doživetega je prelil v knjige, predavanja in filme, vedno znova pa se predenj postavlja vprašanje dostojanstva človekove osebe, ki je, kot pravi, nekaj najbolj svetega v nas. Ob različnh priznanjih je tudi prejemnik Častnega znaka dežele Koroške . 

Radio Ognjišče

spominživljenjesalezijanec Jože AndolšekmisijonarEtiopijaAvstrijska Koroška

Naš gost

VEČ ...|27. 5. 2023
Jasna Kogoj

Naša gostja prihaja iz Ročinja, življenjska pot jo je vodila tudi v Rim in v Francijo, napisala je več knjig, med drugim tudi o Božjem služabniku Antonu Strletu, ki smo jo na radiu že predstavili. V oddaji je govorila o poti, ki jo je prehodila. To je s. Jasna Kogoj. 

Jasna Kogoj

Naša gostja prihaja iz Ročinja, življenjska pot jo je vodila tudi v Rim in v Francijo, napisala je več knjig, med drugim tudi o Božjem služabniku Antonu Strletu, ki smo jo na radiu že predstavili. V oddaji je govorila o poti, ki jo je prehodila. To je s. Jasna Kogoj. 

spomin življenje

Naš gost

Jasna Kogoj

Naša gostja prihaja iz Ročinja, življenjska pot jo je vodila tudi v Rim in v Francijo, napisala je več knjig, med drugim tudi o Božjem služabniku Antonu Strletu, ki smo jo na radiu že predstavili. V oddaji je govorila o poti, ki jo je prehodila. To je s. Jasna Kogoj. 

VEČ ...|27. 5. 2023
Jasna Kogoj

Naša gostja prihaja iz Ročinja, življenjska pot jo je vodila tudi v Rim in v Francijo, napisala je več knjig, med drugim tudi o Božjem služabniku Antonu Strletu, ki smo jo na radiu že predstavili. V oddaji je govorila o poti, ki jo je prehodila. To je s. Jasna Kogoj. 

Mateja Subotičanec

spomin življenje

Naš gost

VEČ ...|20. 5. 2023
Stanko Trap

Edini slovenski duhovnik na zahodnem robu slovenskega narodnega ozemlja je 84-letni Stanko Trap. V mašnika je bil posvečen pred 56-imi leti. Med Ziljani je že 46 let. V prvi vrsti je duhovnik, ki sledi novomašnemu geslu: “Veselje v Gospodu je naša moč.” Zelo močno pa njegovo poslanstvo prepletata kultura in skrb za ohranjanje običajev Ziljske doline.

Stanko Trap

Edini slovenski duhovnik na zahodnem robu slovenskega narodnega ozemlja je 84-letni Stanko Trap. V mašnika je bil posvečen pred 56-imi leti. Med Ziljani je že 46 let. V prvi vrsti je duhovnik, ki sledi novomašnemu geslu: “Veselje v Gospodu je naša moč.” Zelo močno pa njegovo poslanstvo prepletata kultura in skrb za ohranjanje običajev Ziljske doline.

spomin življenje

Naš gost

Stanko Trap

Edini slovenski duhovnik na zahodnem robu slovenskega narodnega ozemlja je 84-letni Stanko Trap. V mašnika je bil posvečen pred 56-imi leti. Med Ziljani je že 46 let. V prvi vrsti je duhovnik, ki sledi novomašnemu geslu: “Veselje v Gospodu je naša moč.” Zelo močno pa njegovo poslanstvo prepletata kultura in skrb za ohranjanje običajev Ziljske doline.

VEČ ...|20. 5. 2023
Stanko Trap

Edini slovenski duhovnik na zahodnem robu slovenskega narodnega ozemlja je 84-letni Stanko Trap. V mašnika je bil posvečen pred 56-imi leti. Med Ziljani je že 46 let. V prvi vrsti je duhovnik, ki sledi novomašnemu geslu: “Veselje v Gospodu je naša moč.” Zelo močno pa njegovo poslanstvo prepletata kultura in skrb za ohranjanje običajev Ziljske doline.

Radio Ognjišče

spomin življenje

Naš gost

VEČ ...|13. 5. 2023
Anton Lesnik

V oddaji Naš gost smo se pogovarjali z Antonom Lesnikom, imenovali smo ga kar ambasadorjem sonaravnega gospodarjenja z gozdovi, gozdnim pedagogom, skavtom, v zadnjih letih vse bolj priljubljenim predavateljem o sobivanju z gozdom in spoštovanju dreves. Poetičen je njegov odnos do gozda in vsega živega v njem. Pravi: Treba je biti učenec, vedno in pri vsem, tudi v odnosu do dreves, ne hodimo mimo njih. Sodeloval je pri ustanavljanju skavtov pri nas in bil več let načelnik te organizacije.

Anton Lesnik

V oddaji Naš gost smo se pogovarjali z Antonom Lesnikom, imenovali smo ga kar ambasadorjem sonaravnega gospodarjenja z gozdovi, gozdnim pedagogom, skavtom, v zadnjih letih vse bolj priljubljenim predavateljem o sobivanju z gozdom in spoštovanju dreves. Poetičen je njegov odnos do gozda in vsega živega v njem. Pravi: Treba je biti učenec, vedno in pri vsem, tudi v odnosu do dreves, ne hodimo mimo njih. Sodeloval je pri ustanavljanju skavtov pri nas in bil več let načelnik te organizacije.

spomin življenje

Naš gost

Anton Lesnik

V oddaji Naš gost smo se pogovarjali z Antonom Lesnikom, imenovali smo ga kar ambasadorjem sonaravnega gospodarjenja z gozdovi, gozdnim pedagogom, skavtom, v zadnjih letih vse bolj priljubljenim predavateljem o sobivanju z gozdom in spoštovanju dreves. Poetičen je njegov odnos do gozda in vsega živega v njem. Pravi: Treba je biti učenec, vedno in pri vsem, tudi v odnosu do dreves, ne hodimo mimo njih. Sodeloval je pri ustanavljanju skavtov pri nas in bil več let načelnik te organizacije.

VEČ ...|13. 5. 2023
Anton Lesnik

V oddaji Naš gost smo se pogovarjali z Antonom Lesnikom, imenovali smo ga kar ambasadorjem sonaravnega gospodarjenja z gozdovi, gozdnim pedagogom, skavtom, v zadnjih letih vse bolj priljubljenim predavateljem o sobivanju z gozdom in spoštovanju dreves. Poetičen je njegov odnos do gozda in vsega živega v njem. Pravi: Treba je biti učenec, vedno in pri vsem, tudi v odnosu do dreves, ne hodimo mimo njih. Sodeloval je pri ustanavljanju skavtov pri nas in bil več let načelnik te organizacije.

Nataša Ličen

spomin življenje

Naš gost

VEČ ...|6. 5. 2023
Marija Cvetek, pisateljica, etnologinja, pedagoginja in publicistka

Naša gostja je prevzeta z bohinjsko materialno in duhovno dediščino. Diplomirala je iz slovenščine in primerjalne književnosti, bila učiteljica, kasneje bibliotekarka slavističnega in slovenističnega oddelka Filozofske fakultete v Ljubljani. Je avtorica literarnih del in številnih razprav s področja ljudskega pripovedništva. Navdušena vstopa v pravljični in mitološki svet, ki ga je spoznavala preko prednikov in številnih informatorjev. Doživite skrivnost njenega sveta tudi vi in prisluhnite podkastu Naš gost.

Marija Cvetek, pisateljica, etnologinja, pedagoginja in publicistka

Naša gostja je prevzeta z bohinjsko materialno in duhovno dediščino. Diplomirala je iz slovenščine in primerjalne književnosti, bila učiteljica, kasneje bibliotekarka slavističnega in slovenističnega oddelka Filozofske fakultete v Ljubljani. Je avtorica literarnih del in številnih razprav s področja ljudskega pripovedništva. Navdušena vstopa v pravljični in mitološki svet, ki ga je spoznavala preko prednikov in številnih informatorjev. Doživite skrivnost njenega sveta tudi vi in prisluhnite podkastu Naš gost.

spomin življenje

Naš gost

Marija Cvetek, pisateljica, etnologinja, pedagoginja in publicistka

Naša gostja je prevzeta z bohinjsko materialno in duhovno dediščino. Diplomirala je iz slovenščine in primerjalne književnosti, bila učiteljica, kasneje bibliotekarka slavističnega in slovenističnega oddelka Filozofske fakultete v Ljubljani. Je avtorica literarnih del in številnih razprav s področja ljudskega pripovedništva. Navdušena vstopa v pravljični in mitološki svet, ki ga je spoznavala preko prednikov in številnih informatorjev. Doživite skrivnost njenega sveta tudi vi in prisluhnite podkastu Naš gost.

VEČ ...|6. 5. 2023
Marija Cvetek, pisateljica, etnologinja, pedagoginja in publicistka

Naša gostja je prevzeta z bohinjsko materialno in duhovno dediščino. Diplomirala je iz slovenščine in primerjalne književnosti, bila učiteljica, kasneje bibliotekarka slavističnega in slovenističnega oddelka Filozofske fakultete v Ljubljani. Je avtorica literarnih del in številnih razprav s področja ljudskega pripovedništva. Navdušena vstopa v pravljični in mitološki svet, ki ga je spoznavala preko prednikov in številnih informatorjev. Doživite skrivnost njenega sveta tudi vi in prisluhnite podkastu Naš gost.

Slavi Košir

spomin življenje

Naš gost

VEČ ...|29. 4. 2023
Kmet Anton Uršič

Je ekološki kmet, ki skupaj z družino kmetuje v Iški loki na vzhodnem koncu Ljubljanskega barja. V oddaji Naš gost ste slišali nekaj izjemno zanimivih utrinkov z njegove dosedanje življenjske poti, predvsem pa zakaj rad kmetuje, zakaj ima rad živali, zakaj spoštuje naravo in zakaj ga skrbi, kaj bo z njihovo kmetijo.

Kmet Anton Uršič

Je ekološki kmet, ki skupaj z družino kmetuje v Iški loki na vzhodnem koncu Ljubljanskega barja. V oddaji Naš gost ste slišali nekaj izjemno zanimivih utrinkov z njegove dosedanje življenjske poti, predvsem pa zakaj rad kmetuje, zakaj ima rad živali, zakaj spoštuje naravo in zakaj ga skrbi, kaj bo z njihovo kmetijo.

spomin življenje kmetijstvo

Naš gost

Kmet Anton Uršič

Je ekološki kmet, ki skupaj z družino kmetuje v Iški loki na vzhodnem koncu Ljubljanskega barja. V oddaji Naš gost ste slišali nekaj izjemno zanimivih utrinkov z njegove dosedanje življenjske poti, predvsem pa zakaj rad kmetuje, zakaj ima rad živali, zakaj spoštuje naravo in zakaj ga skrbi, kaj bo z njihovo kmetijo.

VEČ ...|29. 4. 2023
Kmet Anton Uršič

Je ekološki kmet, ki skupaj z družino kmetuje v Iški loki na vzhodnem koncu Ljubljanskega barja. V oddaji Naš gost ste slišali nekaj izjemno zanimivih utrinkov z njegove dosedanje življenjske poti, predvsem pa zakaj rad kmetuje, zakaj ima rad živali, zakaj spoštuje naravo in zakaj ga skrbi, kaj bo z njihovo kmetijo.

Robert Božič

spomin življenje kmetijstvo

Naš gost

VEČ ...|22. 4. 2023
Tadeja Petrovčič Jerina

V tokratnem sobotnem popoldnevu je bila naša gostja Tadeja Petrovčič Jerina, prevajalka in urednica. Prevaja iz francoščine, nemščine in angleščine. Dve desetletji je bila zaposlena kot urednica in odgovorna za urejanje tujih pravic pri Celjski Mohorjevi družbi, od leta 2021 pa deluje samostojno. Med pomembnejšimi izdajami, ki jih je uredila so Dantejeva Božanska komedija, v prevodu Andreja Capudra, Spomini Franceta Pibernika, Janeza Suhadolca in njen prevod spominov br. Rogerja. Urejala je tudi Franklove knjige ter knjige Pedra Opeke in o njem, kjer je tudi sodelovala kot prevajalka. Urejala je tudi knjige za otroke in jih nekaj tudi prevedla ter glasbene izdaje, med drugim zgoščenki taizéjskih spevov v slovenščini Pridi, Luč in Radujte se ter pesmarica Spevi in molitve iz Taizéja. Poleg obsežnega seznama del, ki jih je uredila, pa ima tudi avtorske objave v Mohorjevem koledarju in reviji Zvon.

Tadeja Petrovčič Jerina

V tokratnem sobotnem popoldnevu je bila naša gostja Tadeja Petrovčič Jerina, prevajalka in urednica. Prevaja iz francoščine, nemščine in angleščine. Dve desetletji je bila zaposlena kot urednica in odgovorna za urejanje tujih pravic pri Celjski Mohorjevi družbi, od leta 2021 pa deluje samostojno. Med pomembnejšimi izdajami, ki jih je uredila so Dantejeva Božanska komedija, v prevodu Andreja Capudra, Spomini Franceta Pibernika, Janeza Suhadolca in njen prevod spominov br. Rogerja. Urejala je tudi Franklove knjige ter knjige Pedra Opeke in o njem, kjer je tudi sodelovala kot prevajalka. Urejala je tudi knjige za otroke in jih nekaj tudi prevedla ter glasbene izdaje, med drugim zgoščenki taizéjskih spevov v slovenščini Pridi, Luč in Radujte se ter pesmarica Spevi in molitve iz Taizéja. Poleg obsežnega seznama del, ki jih je uredila, pa ima tudi avtorske objave v Mohorjevem koledarju in reviji Zvon.

spomin življenje Celjska Mohorjeva družba Pedro Opeka Ciril Zlobec Taizé Marie-Louse Bemelmans Videc Zorko Simčič

Naš gost

Tadeja Petrovčič Jerina

V tokratnem sobotnem popoldnevu je bila naša gostja Tadeja Petrovčič Jerina, prevajalka in urednica. Prevaja iz francoščine, nemščine in angleščine. Dve desetletji je bila zaposlena kot urednica in odgovorna za urejanje tujih pravic pri Celjski Mohorjevi družbi, od leta 2021 pa deluje samostojno. Med pomembnejšimi izdajami, ki jih je uredila so Dantejeva Božanska komedija, v prevodu Andreja Capudra, Spomini Franceta Pibernika, Janeza Suhadolca in njen prevod spominov br. Rogerja. Urejala je tudi Franklove knjige ter knjige Pedra Opeke in o njem, kjer je tudi sodelovala kot prevajalka. Urejala je tudi knjige za otroke in jih nekaj tudi prevedla ter glasbene izdaje, med drugim zgoščenki taizéjskih spevov v slovenščini Pridi, Luč in Radujte se ter pesmarica Spevi in molitve iz Taizéja. Poleg obsežnega seznama del, ki jih je uredila, pa ima tudi avtorske objave v Mohorjevem koledarju in reviji Zvon.

VEČ ...|22. 4. 2023
Tadeja Petrovčič Jerina

V tokratnem sobotnem popoldnevu je bila naša gostja Tadeja Petrovčič Jerina, prevajalka in urednica. Prevaja iz francoščine, nemščine in angleščine. Dve desetletji je bila zaposlena kot urednica in odgovorna za urejanje tujih pravic pri Celjski Mohorjevi družbi, od leta 2021 pa deluje samostojno. Med pomembnejšimi izdajami, ki jih je uredila so Dantejeva Božanska komedija, v prevodu Andreja Capudra, Spomini Franceta Pibernika, Janeza Suhadolca in njen prevod spominov br. Rogerja. Urejala je tudi Franklove knjige ter knjige Pedra Opeke in o njem, kjer je tudi sodelovala kot prevajalka. Urejala je tudi knjige za otroke in jih nekaj tudi prevedla ter glasbene izdaje, med drugim zgoščenki taizéjskih spevov v slovenščini Pridi, Luč in Radujte se ter pesmarica Spevi in molitve iz Taizéja. Poleg obsežnega seznama del, ki jih je uredila, pa ima tudi avtorske objave v Mohorjevem koledarju in reviji Zvon.

Damijana Medved

spomin življenje Celjska Mohorjeva družba Pedro Opeka Ciril Zlobec Taizé Marie-Louse Bemelmans Videc Zorko Simčič

Naš gost

VEČ ...|15. 4. 2023
Likovni kritik Aleksander Bassin

Naš gost je bil likovni kritik Aleksander Bassin, avtor avtobiografije Obris mojega časa, ki je izšla jeseni 2022 pri Slovenski matici. V začetku maja bo slavil 85-letnico. Njegov ded je bil dr. Fran Windiscer eden od treh ustanoviteljev Narodne galerije. Pot do umetnosti mu je bila tako rekoč položena v zibel. Prvo kritiko je napisal pri 18. letih, v času prvega ljubljanskega grafičnega bienala. Poslušate lahko pogovor o življenju in umetnosti ...

Likovni kritik Aleksander Bassin

Naš gost je bil likovni kritik Aleksander Bassin, avtor avtobiografije Obris mojega časa, ki je izšla jeseni 2022 pri Slovenski matici. V začetku maja bo slavil 85-letnico. Njegov ded je bil dr. Fran Windiscer eden od treh ustanoviteljev Narodne galerije. Pot do umetnosti mu je bila tako rekoč položena v zibel. Prvo kritiko je napisal pri 18. letih, v času prvega ljubljanskega grafičnega bienala. Poslušate lahko pogovor o življenju in umetnosti ...

spomin življenje Aleksander Bassin Obris mojega časa

Naš gost

Likovni kritik Aleksander Bassin

Naš gost je bil likovni kritik Aleksander Bassin, avtor avtobiografije Obris mojega časa, ki je izšla jeseni 2022 pri Slovenski matici. V začetku maja bo slavil 85-letnico. Njegov ded je bil dr. Fran Windiscer eden od treh ustanoviteljev Narodne galerije. Pot do umetnosti mu je bila tako rekoč položena v zibel. Prvo kritiko je napisal pri 18. letih, v času prvega ljubljanskega grafičnega bienala. Poslušate lahko pogovor o življenju in umetnosti ...

VEČ ...|15. 4. 2023
Likovni kritik Aleksander Bassin

Naš gost je bil likovni kritik Aleksander Bassin, avtor avtobiografije Obris mojega časa, ki je izšla jeseni 2022 pri Slovenski matici. V začetku maja bo slavil 85-letnico. Njegov ded je bil dr. Fran Windiscer eden od treh ustanoviteljev Narodne galerije. Pot do umetnosti mu je bila tako rekoč položena v zibel. Prvo kritiko je napisal pri 18. letih, v času prvega ljubljanskega grafičnega bienala. Poslušate lahko pogovor o življenju in umetnosti ...

Radio Ognjišče

spomin življenje Aleksander Bassin Obris mojega časa

Naš gost

VEČ ...|8. 4. 2023
Damijan J. Ovsec: S poznavanjem vsebine živimo bolj zavestno, to nas izpolnjuje.

K pogovoru smo povabili dr. Damijana J. Ovsca, diplomiranega etnologa in profesorja umetnostne zgodovine, ki je študij nadaljeval na finskih univerzah. Krajše obdobje je bil tudi urednik, leta 1988 pa je stopil v svobodni poklic. Veliko je objavljal, prejel med drugimi Murkovo nagrado za življenjsko delo. Avtor več odmevnih in zelo priljubljenih knjig, med bolj odmevnimi in v ponatisu je povezana z dnevi, v katerih smo, z naslovom: »Praznovanje pomladi in velike noči na Slovenskem in po svetu.« 

Ljudje so imeli nekoč smisel za obredje. Morda sem se sam nalezel tega od očeta, ali pa je to preprosto v meni. Človek je prvenstveno kultno bitje in to nezavedno, arhetipsko, nas obrača, je močnejše od nas. Veste, življenje je bitka za zavest. 

»Dokler so bili starejši ljudje še živi in sem jih lahko posnel, sem najprej preučeval meščanstvo in o tem napisal svojo prvo knjigo. Do leta 1962 nekje, se dobro spominjam, so ljudje še nosili klobuke in se pozdravljali ob dvigu klobuka s pozdravom »Klanjam se« in podobno. Te manire so še bile in ne moreš tega kar takoj povoziti. Živel sem v obdobju, ko je bilo meščanstvo odrinjeno na rob, ampak jaz sem to identiteto ohranil. Ampak potem so se svari hitro sproletarizirale. Tragično je zanikanje nekaterih zgodovinarjev, ki trdijo, da mi meščanstva sploh nismo imeli, to je bedarija na kvadrat. Ljudje so danes zelo zmanipulirani. 

Meščanska etnologija

»Sem širok človek, na eni strani imam meščansko identiteto, vem kaj to je in kaj ga konstituira, po drugi strani pa sem šel študirat etnologijo, ki je takrat sploh veljal za izrazito poklic, ki proučuje kmete. Že takrat sem šel v to širše, v redu pirhi in plugi. Toda to je bilo zame premalo, moral sem spraševati »žive« ljudi, ne samo po kmetijah, ampak tudi tiste, ki sem jih poznal in to so bili iz Ljubljane. Začel sem s tako imenovano meščansko etnologijo. To je bilo takrat v Jugoslaviji nekaj povsem novega in so se nam v recimo Zagrebu in v Beogradu zelo čudili, kamor smo hodili na razna srečanja z etnologi, ker kaj podobnega niso imeli. Meščanstvo, ki je bilo nekoč vodilno, in ki bi se razvijalo, smo izgubili. Razvijalo bi se, če ne bi bilo, oprostite izrazu – ne morem reči drugače, te preklete druge svetovne vojne.« 

Mlajši ljudje ne vedo, kako je bilo, zdaj imajo le nekakšno nostalgijo. 

»Zatiranja je bilo v prejšnjem sistemu, v socializmu, veliko veste, sam sem razmeroma dobro prišel skozi, največkrat s humorjem. Z njim največ dosežeš. Sem ter tja so sicer pozvonili pri vratih in me spraševali kaj se grem. V povezavi s knjigami, ki sem jih omenil o meščanstvu in njihovem načinu življenja, pa ni bilo težav, ker sem bil etnolog. Družabno življenje je vendarle zanimalo tudi njih. Mesto je zelo vplivalo na podeželje, podeželje pa je zelo vplivalo na Ljubljano, saj so vanjo začeli prihajati iz vseh mogočih delov Slovenije in z marsičem seveda vplivali na celotno populacijo v mestu. Ah, jaz imam res smolo, le nekaj let po osamosvojitvi je bilo meščanstvo kar naenkrat na prvem mestu, potem pa so to področje spet zablokirali.« 

Slovenskega osamosvajanja brez meščanstva ne bi bilo 

»Kaj so meščani in kaj meščanstvo sploh je, zakaj je takšno kot je, kaj ga konstituira, o tem je bilo veste zelo težko pisati, ker literature o meščanstvu ni bilo. Človek bi si mislil, da imajo Avstrijci kot stara meščanska družba o tem kaj napisanega. “Figo freško”. Oni so za menoj začeli pisati določeno etnologijo manjših mest. Naj ljudje nikar ne mislijo, kako smo zdaj demokratični in svobodni. Ni res, ampak jaz sem spet zadrt kot meščan. Z Ljubljano se nisem poročil, že dolgo se ne ukvarjam več s tem, zdaj me bolj zanimata mitologija, simboli in nekaj drugih področij. Veste, etnologija je zelo široko področje, vanjo gre od hrčka do lokomotive. Slovenci smo hitro “užaljiva” nacija. To je ta naša provincialnost.«

Poljudna znanost pri nas ni cenjena. Vedno se najde nekdo, ki ga zmotiš z ne vem čem. Pri nas imamo knjige polne citatov, citat na citat. Pri etnologiji to ne gre. Glavna je vsebina. Oblika ne more biti nad njo.

Družina

»V Ljubljani je naša družina približno dvesto let, prej je živela v Trstu. Predniki so bili zanimivi ljudje, praded po očetovi strani je bil oskrbnik graščine Koča vas pri Starem trgu. Grofica von Lichtenberg ni imela otrok, zato sta bila njegova otroka, sin in hčerka, deležna posebne vzgoje. Igrala sta klavir, ded tudi orgle. Stara teta Andreja Ovsec je kot prva Slovenka doštudirala na pariški Sorboni, kar se v javnosti malo ve, saj je postala nuna uršulinka in poučevala; pozneje je postala sestra prednica. Ded Ivan Ovsec je v Gradcu postal vrtnarski mojster, potem pa je v Muenchnu študiral strojništvo. Bil je šef tehnike v Jugoslovanski tiskarni (danes Pravna fakulteta).

Po materini strani je imela prababica gostilno pri Kreutzerju na Gosposvetski cesti, njen prvi mož je bil oficir avstroogrske mornarice, drugi pa veletrgovec.

Drugi ded je študiral medicino na Dunaju in bil profesor okulistike na Ljubljanski univerzi ter dolgoletni predstojnik Očesne klinike in pisec znamenitih učbenikov. Zaradi novih prijemov v očesni kirurgiji je bil svetovno znan.

Moj oče je bil pesnik, književnik, bibliotekar (v mladosti je igral kitaro pri Adamičevih Veselih beračih), stric Bobi Ovsec je bil izredno nadarjen slikar (umrl je star komaj 22 let), stric Peter Ovsec pa igralec, režiser, pisec in urednik na TVS.«

Potovanja

»Začel sem potovati razmeroma zgodaj, s komponistom, kantavtorjem Tomažem Pengovom sva smelo štopala. To so bili zanimivi časi, povsem drugačni kot danes. Poleg etnologije sem končal tudi umetnostno zgodovino, in takrat sem ji bil bližje kot zdaj, hodil sem po vseh mogočih muzejih, to me je zelo zanimalo, tudi geografija, potovanje je bilo takrat relativno drago, življenje, recimo v Londonu, pa poceni.« 

Velika noč je poseben praznik, najstarejši in najdaljši krščanski praznik. Najstarejše je ravno sveto tridnevje. 

Brez praznikov ljudje zapademo v depresijo

»Ogromno šeg in navad je nastalo na podeželju. Velika noč ni samo liturgični praznik, je tudi praznik ljudske pobožnosti. Praznik prenove, obnove, vstajenja in novega upanja. Zato je ostalo toliko šeg, ki so ostanek tudi nekdanjega ostanka iz novoletnega slavja. Barve, hrup, veselje, kadila, … vedno so se ob spomladanskem enakonočju maskirali. Tako je ostalo praznovanje pomladi, kult zelenja, vegetacije ... to je bilo med ljudmi zelo močno in se je le združevalo s krščanstvom. Tudi pirhi so pozen pojav. Pogani, če si niso na kaj znali odgovoriti, so si pa izmislili. Vraže so nekdanja verovanja. Krščanstvo pa je dosti bolj zahtevna zadeva.«

Damijan J. Ovsec: S poznavanjem vsebine živimo bolj zavestno, to nas izpolnjuje.

K pogovoru smo povabili dr. Damijana J. Ovsca, diplomiranega etnologa in profesorja umetnostne zgodovine, ki je študij nadaljeval na finskih univerzah. Krajše obdobje je bil tudi urednik, leta 1988 pa je stopil v svobodni poklic. Veliko je objavljal, prejel med drugimi Murkovo nagrado za življenjsko delo. Avtor več odmevnih in zelo priljubljenih knjig, med bolj odmevnimi in v ponatisu je povezana z dnevi, v katerih smo, z naslovom: »Praznovanje pomladi in velike noči na Slovenskem in po svetu.« 

Ljudje so imeli nekoč smisel za obredje. Morda sem se sam nalezel tega od očeta, ali pa je to preprosto v meni. Človek je prvenstveno kultno bitje in to nezavedno, arhetipsko, nas obrača, je močnejše od nas. Veste, življenje je bitka za zavest. 

»Dokler so bili starejši ljudje še živi in sem jih lahko posnel, sem najprej preučeval meščanstvo in o tem napisal svojo prvo knjigo. Do leta 1962 nekje, se dobro spominjam, so ljudje še nosili klobuke in se pozdravljali ob dvigu klobuka s pozdravom »Klanjam se« in podobno. Te manire so še bile in ne moreš tega kar takoj povoziti. Živel sem v obdobju, ko je bilo meščanstvo odrinjeno na rob, ampak jaz sem to identiteto ohranil. Ampak potem so se svari hitro sproletarizirale. Tragično je zanikanje nekaterih zgodovinarjev, ki trdijo, da mi meščanstva sploh nismo imeli, to je bedarija na kvadrat. Ljudje so danes zelo zmanipulirani. 

Meščanska etnologija

»Sem širok človek, na eni strani imam meščansko identiteto, vem kaj to je in kaj ga konstituira, po drugi strani pa sem šel študirat etnologijo, ki je takrat sploh veljal za izrazito poklic, ki proučuje kmete. Že takrat sem šel v to širše, v redu pirhi in plugi. Toda to je bilo zame premalo, moral sem spraševati »žive« ljudi, ne samo po kmetijah, ampak tudi tiste, ki sem jih poznal in to so bili iz Ljubljane. Začel sem s tako imenovano meščansko etnologijo. To je bilo takrat v Jugoslaviji nekaj povsem novega in so se nam v recimo Zagrebu in v Beogradu zelo čudili, kamor smo hodili na razna srečanja z etnologi, ker kaj podobnega niso imeli. Meščanstvo, ki je bilo nekoč vodilno, in ki bi se razvijalo, smo izgubili. Razvijalo bi se, če ne bi bilo, oprostite izrazu – ne morem reči drugače, te preklete druge svetovne vojne.« 

Mlajši ljudje ne vedo, kako je bilo, zdaj imajo le nekakšno nostalgijo. 

»Zatiranja je bilo v prejšnjem sistemu, v socializmu, veliko veste, sam sem razmeroma dobro prišel skozi, največkrat s humorjem. Z njim največ dosežeš. Sem ter tja so sicer pozvonili pri vratih in me spraševali kaj se grem. V povezavi s knjigami, ki sem jih omenil o meščanstvu in njihovem načinu življenja, pa ni bilo težav, ker sem bil etnolog. Družabno življenje je vendarle zanimalo tudi njih. Mesto je zelo vplivalo na podeželje, podeželje pa je zelo vplivalo na Ljubljano, saj so vanjo začeli prihajati iz vseh mogočih delov Slovenije in z marsičem seveda vplivali na celotno populacijo v mestu. Ah, jaz imam res smolo, le nekaj let po osamosvojitvi je bilo meščanstvo kar naenkrat na prvem mestu, potem pa so to področje spet zablokirali.« 

Slovenskega osamosvajanja brez meščanstva ne bi bilo 

»Kaj so meščani in kaj meščanstvo sploh je, zakaj je takšno kot je, kaj ga konstituira, o tem je bilo veste zelo težko pisati, ker literature o meščanstvu ni bilo. Človek bi si mislil, da imajo Avstrijci kot stara meščanska družba o tem kaj napisanega. “Figo freško”. Oni so za menoj začeli pisati določeno etnologijo manjših mest. Naj ljudje nikar ne mislijo, kako smo zdaj demokratični in svobodni. Ni res, ampak jaz sem spet zadrt kot meščan. Z Ljubljano se nisem poročil, že dolgo se ne ukvarjam več s tem, zdaj me bolj zanimata mitologija, simboli in nekaj drugih področij. Veste, etnologija je zelo široko področje, vanjo gre od hrčka do lokomotive. Slovenci smo hitro “užaljiva” nacija. To je ta naša provincialnost.«

Poljudna znanost pri nas ni cenjena. Vedno se najde nekdo, ki ga zmotiš z ne vem čem. Pri nas imamo knjige polne citatov, citat na citat. Pri etnologiji to ne gre. Glavna je vsebina. Oblika ne more biti nad njo.

Družina

»V Ljubljani je naša družina približno dvesto let, prej je živela v Trstu. Predniki so bili zanimivi ljudje, praded po očetovi strani je bil oskrbnik graščine Koča vas pri Starem trgu. Grofica von Lichtenberg ni imela otrok, zato sta bila njegova otroka, sin in hčerka, deležna posebne vzgoje. Igrala sta klavir, ded tudi orgle. Stara teta Andreja Ovsec je kot prva Slovenka doštudirala na pariški Sorboni, kar se v javnosti malo ve, saj je postala nuna uršulinka in poučevala; pozneje je postala sestra prednica. Ded Ivan Ovsec je v Gradcu postal vrtnarski mojster, potem pa je v Muenchnu študiral strojništvo. Bil je šef tehnike v Jugoslovanski tiskarni (danes Pravna fakulteta).

Po materini strani je imela prababica gostilno pri Kreutzerju na Gosposvetski cesti, njen prvi mož je bil oficir avstroogrske mornarice, drugi pa veletrgovec.

Drugi ded je študiral medicino na Dunaju in bil profesor okulistike na Ljubljanski univerzi ter dolgoletni predstojnik Očesne klinike in pisec znamenitih učbenikov. Zaradi novih prijemov v očesni kirurgiji je bil svetovno znan.

Moj oče je bil pesnik, književnik, bibliotekar (v mladosti je igral kitaro pri Adamičevih Veselih beračih), stric Bobi Ovsec je bil izredno nadarjen slikar (umrl je star komaj 22 let), stric Peter Ovsec pa igralec, režiser, pisec in urednik na TVS.«

Potovanja

»Začel sem potovati razmeroma zgodaj, s komponistom, kantavtorjem Tomažem Pengovom sva smelo štopala. To so bili zanimivi časi, povsem drugačni kot danes. Poleg etnologije sem končal tudi umetnostno zgodovino, in takrat sem ji bil bližje kot zdaj, hodil sem po vseh mogočih muzejih, to me je zelo zanimalo, tudi geografija, potovanje je bilo takrat relativno drago, življenje, recimo v Londonu, pa poceni.« 

Velika noč je poseben praznik, najstarejši in najdaljši krščanski praznik. Najstarejše je ravno sveto tridnevje. 

Brez praznikov ljudje zapademo v depresijo

»Ogromno šeg in navad je nastalo na podeželju. Velika noč ni samo liturgični praznik, je tudi praznik ljudske pobožnosti. Praznik prenove, obnove, vstajenja in novega upanja. Zato je ostalo toliko šeg, ki so ostanek tudi nekdanjega ostanka iz novoletnega slavja. Barve, hrup, veselje, kadila, … vedno so se ob spomladanskem enakonočju maskirali. Tako je ostalo praznovanje pomladi, kult zelenja, vegetacije ... to je bilo med ljudmi zelo močno in se je le združevalo s krščanstvom. Tudi pirhi so pozen pojav. Pogani, če si niso na kaj znali odgovoriti, so si pa izmislili. Vraže so nekdanja verovanja. Krščanstvo pa je dosti bolj zahtevna zadeva.«

spomin življenje

Naš gost

Damijan J. Ovsec: S poznavanjem vsebine živimo bolj zavestno, to nas izpolnjuje.

K pogovoru smo povabili dr. Damijana J. Ovsca, diplomiranega etnologa in profesorja umetnostne zgodovine, ki je študij nadaljeval na finskih univerzah. Krajše obdobje je bil tudi urednik, leta 1988 pa je stopil v svobodni poklic. Veliko je objavljal, prejel med drugimi Murkovo nagrado za življenjsko delo. Avtor več odmevnih in zelo priljubljenih knjig, med bolj odmevnimi in v ponatisu je povezana z dnevi, v katerih smo, z naslovom: »Praznovanje pomladi in velike noči na Slovenskem in po svetu.« 

Ljudje so imeli nekoč smisel za obredje. Morda sem se sam nalezel tega od očeta, ali pa je to preprosto v meni. Človek je prvenstveno kultno bitje in to nezavedno, arhetipsko, nas obrača, je močnejše od nas. Veste, življenje je bitka za zavest. 

»Dokler so bili starejši ljudje še živi in sem jih lahko posnel, sem najprej preučeval meščanstvo in o tem napisal svojo prvo knjigo. Do leta 1962 nekje, se dobro spominjam, so ljudje še nosili klobuke in se pozdravljali ob dvigu klobuka s pozdravom »Klanjam se« in podobno. Te manire so še bile in ne moreš tega kar takoj povoziti. Živel sem v obdobju, ko je bilo meščanstvo odrinjeno na rob, ampak jaz sem to identiteto ohranil. Ampak potem so se svari hitro sproletarizirale. Tragično je zanikanje nekaterih zgodovinarjev, ki trdijo, da mi meščanstva sploh nismo imeli, to je bedarija na kvadrat. Ljudje so danes zelo zmanipulirani. 

Meščanska etnologija

»Sem širok človek, na eni strani imam meščansko identiteto, vem kaj to je in kaj ga konstituira, po drugi strani pa sem šel študirat etnologijo, ki je takrat sploh veljal za izrazito poklic, ki proučuje kmete. Že takrat sem šel v to širše, v redu pirhi in plugi. Toda to je bilo zame premalo, moral sem spraševati »žive« ljudi, ne samo po kmetijah, ampak tudi tiste, ki sem jih poznal in to so bili iz Ljubljane. Začel sem s tako imenovano meščansko etnologijo. To je bilo takrat v Jugoslaviji nekaj povsem novega in so se nam v recimo Zagrebu in v Beogradu zelo čudili, kamor smo hodili na razna srečanja z etnologi, ker kaj podobnega niso imeli. Meščanstvo, ki je bilo nekoč vodilno, in ki bi se razvijalo, smo izgubili. Razvijalo bi se, če ne bi bilo, oprostite izrazu – ne morem reči drugače, te preklete druge svetovne vojne.« 

Mlajši ljudje ne vedo, kako je bilo, zdaj imajo le nekakšno nostalgijo. 

»Zatiranja je bilo v prejšnjem sistemu, v socializmu, veliko veste, sam sem razmeroma dobro prišel skozi, največkrat s humorjem. Z njim največ dosežeš. Sem ter tja so sicer pozvonili pri vratih in me spraševali kaj se grem. V povezavi s knjigami, ki sem jih omenil o meščanstvu in njihovem načinu življenja, pa ni bilo težav, ker sem bil etnolog. Družabno življenje je vendarle zanimalo tudi njih. Mesto je zelo vplivalo na podeželje, podeželje pa je zelo vplivalo na Ljubljano, saj so vanjo začeli prihajati iz vseh mogočih delov Slovenije in z marsičem seveda vplivali na celotno populacijo v mestu. Ah, jaz imam res smolo, le nekaj let po osamosvojitvi je bilo meščanstvo kar naenkrat na prvem mestu, potem pa so to področje spet zablokirali.« 

Slovenskega osamosvajanja brez meščanstva ne bi bilo 

»Kaj so meščani in kaj meščanstvo sploh je, zakaj je takšno kot je, kaj ga konstituira, o tem je bilo veste zelo težko pisati, ker literature o meščanstvu ni bilo. Človek bi si mislil, da imajo Avstrijci kot stara meščanska družba o tem kaj napisanega. “Figo freško”. Oni so za menoj začeli pisati določeno etnologijo manjših mest. Naj ljudje nikar ne mislijo, kako smo zdaj demokratični in svobodni. Ni res, ampak jaz sem spet zadrt kot meščan. Z Ljubljano se nisem poročil, že dolgo se ne ukvarjam več s tem, zdaj me bolj zanimata mitologija, simboli in nekaj drugih področij. Veste, etnologija je zelo široko področje, vanjo gre od hrčka do lokomotive. Slovenci smo hitro “užaljiva” nacija. To je ta naša provincialnost.«

Poljudna znanost pri nas ni cenjena. Vedno se najde nekdo, ki ga zmotiš z ne vem čem. Pri nas imamo knjige polne citatov, citat na citat. Pri etnologiji to ne gre. Glavna je vsebina. Oblika ne more biti nad njo.

Družina

»V Ljubljani je naša družina približno dvesto let, prej je živela v Trstu. Predniki so bili zanimivi ljudje, praded po očetovi strani je bil oskrbnik graščine Koča vas pri Starem trgu. Grofica von Lichtenberg ni imela otrok, zato sta bila njegova otroka, sin in hčerka, deležna posebne vzgoje. Igrala sta klavir, ded tudi orgle. Stara teta Andreja Ovsec je kot prva Slovenka doštudirala na pariški Sorboni, kar se v javnosti malo ve, saj je postala nuna uršulinka in poučevala; pozneje je postala sestra prednica. Ded Ivan Ovsec je v Gradcu postal vrtnarski mojster, potem pa je v Muenchnu študiral strojništvo. Bil je šef tehnike v Jugoslovanski tiskarni (danes Pravna fakulteta).

Po materini strani je imela prababica gostilno pri Kreutzerju na Gosposvetski cesti, njen prvi mož je bil oficir avstroogrske mornarice, drugi pa veletrgovec.

Drugi ded je študiral medicino na Dunaju in bil profesor okulistike na Ljubljanski univerzi ter dolgoletni predstojnik Očesne klinike in pisec znamenitih učbenikov. Zaradi novih prijemov v očesni kirurgiji je bil svetovno znan.

Moj oče je bil pesnik, književnik, bibliotekar (v mladosti je igral kitaro pri Adamičevih Veselih beračih), stric Bobi Ovsec je bil izredno nadarjen slikar (umrl je star komaj 22 let), stric Peter Ovsec pa igralec, režiser, pisec in urednik na TVS.«

Potovanja

»Začel sem potovati razmeroma zgodaj, s komponistom, kantavtorjem Tomažem Pengovom sva smelo štopala. To so bili zanimivi časi, povsem drugačni kot danes. Poleg etnologije sem končal tudi umetnostno zgodovino, in takrat sem ji bil bližje kot zdaj, hodil sem po vseh mogočih muzejih, to me je zelo zanimalo, tudi geografija, potovanje je bilo takrat relativno drago, življenje, recimo v Londonu, pa poceni.« 

Velika noč je poseben praznik, najstarejši in najdaljši krščanski praznik. Najstarejše je ravno sveto tridnevje. 

Brez praznikov ljudje zapademo v depresijo

»Ogromno šeg in navad je nastalo na podeželju. Velika noč ni samo liturgični praznik, je tudi praznik ljudske pobožnosti. Praznik prenove, obnove, vstajenja in novega upanja. Zato je ostalo toliko šeg, ki so ostanek tudi nekdanjega ostanka iz novoletnega slavja. Barve, hrup, veselje, kadila, … vedno so se ob spomladanskem enakonočju maskirali. Tako je ostalo praznovanje pomladi, kult zelenja, vegetacije ... to je bilo med ljudmi zelo močno in se je le združevalo s krščanstvom. Tudi pirhi so pozen pojav. Pogani, če si niso na kaj znali odgovoriti, so si pa izmislili. Vraže so nekdanja verovanja. Krščanstvo pa je dosti bolj zahtevna zadeva.«

VEČ ...|8. 4. 2023
Damijan J. Ovsec: S poznavanjem vsebine živimo bolj zavestno, to nas izpolnjuje.

K pogovoru smo povabili dr. Damijana J. Ovsca, diplomiranega etnologa in profesorja umetnostne zgodovine, ki je študij nadaljeval na finskih univerzah. Krajše obdobje je bil tudi urednik, leta 1988 pa je stopil v svobodni poklic. Veliko je objavljal, prejel med drugimi Murkovo nagrado za življenjsko delo. Avtor več odmevnih in zelo priljubljenih knjig, med bolj odmevnimi in v ponatisu je povezana z dnevi, v katerih smo, z naslovom: »Praznovanje pomladi in velike noči na Slovenskem in po svetu.« 

Ljudje so imeli nekoč smisel za obredje. Morda sem se sam nalezel tega od očeta, ali pa je to preprosto v meni. Človek je prvenstveno kultno bitje in to nezavedno, arhetipsko, nas obrača, je močnejše od nas. Veste, življenje je bitka za zavest. 

»Dokler so bili starejši ljudje še živi in sem jih lahko posnel, sem najprej preučeval meščanstvo in o tem napisal svojo prvo knjigo. Do leta 1962 nekje, se dobro spominjam, so ljudje še nosili klobuke in se pozdravljali ob dvigu klobuka s pozdravom »Klanjam se« in podobno. Te manire so še bile in ne moreš tega kar takoj povoziti. Živel sem v obdobju, ko je bilo meščanstvo odrinjeno na rob, ampak jaz sem to identiteto ohranil. Ampak potem so se svari hitro sproletarizirale. Tragično je zanikanje nekaterih zgodovinarjev, ki trdijo, da mi meščanstva sploh nismo imeli, to je bedarija na kvadrat. Ljudje so danes zelo zmanipulirani. 

Meščanska etnologija

»Sem širok človek, na eni strani imam meščansko identiteto, vem kaj to je in kaj ga konstituira, po drugi strani pa sem šel študirat etnologijo, ki je takrat sploh veljal za izrazito poklic, ki proučuje kmete. Že takrat sem šel v to širše, v redu pirhi in plugi. Toda to je bilo zame premalo, moral sem spraševati »žive« ljudi, ne samo po kmetijah, ampak tudi tiste, ki sem jih poznal in to so bili iz Ljubljane. Začel sem s tako imenovano meščansko etnologijo. To je bilo takrat v Jugoslaviji nekaj povsem novega in so se nam v recimo Zagrebu in v Beogradu zelo čudili, kamor smo hodili na razna srečanja z etnologi, ker kaj podobnega niso imeli. Meščanstvo, ki je bilo nekoč vodilno, in ki bi se razvijalo, smo izgubili. Razvijalo bi se, če ne bi bilo, oprostite izrazu – ne morem reči drugače, te preklete druge svetovne vojne.« 

Mlajši ljudje ne vedo, kako je bilo, zdaj imajo le nekakšno nostalgijo. 

»Zatiranja je bilo v prejšnjem sistemu, v socializmu, veliko veste, sam sem razmeroma dobro prišel skozi, največkrat s humorjem. Z njim največ dosežeš. Sem ter tja so sicer pozvonili pri vratih in me spraševali kaj se grem. V povezavi s knjigami, ki sem jih omenil o meščanstvu in njihovem načinu življenja, pa ni bilo težav, ker sem bil etnolog. Družabno življenje je vendarle zanimalo tudi njih. Mesto je zelo vplivalo na podeželje, podeželje pa je zelo vplivalo na Ljubljano, saj so vanjo začeli prihajati iz vseh mogočih delov Slovenije in z marsičem seveda vplivali na celotno populacijo v mestu. Ah, jaz imam res smolo, le nekaj let po osamosvojitvi je bilo meščanstvo kar naenkrat na prvem mestu, potem pa so to področje spet zablokirali.« 

Slovenskega osamosvajanja brez meščanstva ne bi bilo 

»Kaj so meščani in kaj meščanstvo sploh je, zakaj je takšno kot je, kaj ga konstituira, o tem je bilo veste zelo težko pisati, ker literature o meščanstvu ni bilo. Človek bi si mislil, da imajo Avstrijci kot stara meščanska družba o tem kaj napisanega. “Figo freško”. Oni so za menoj začeli pisati določeno etnologijo manjših mest. Naj ljudje nikar ne mislijo, kako smo zdaj demokratični in svobodni. Ni res, ampak jaz sem spet zadrt kot meščan. Z Ljubljano se nisem poročil, že dolgo se ne ukvarjam več s tem, zdaj me bolj zanimata mitologija, simboli in nekaj drugih področij. Veste, etnologija je zelo široko področje, vanjo gre od hrčka do lokomotive. Slovenci smo hitro “užaljiva” nacija. To je ta naša provincialnost.«

Poljudna znanost pri nas ni cenjena. Vedno se najde nekdo, ki ga zmotiš z ne vem čem. Pri nas imamo knjige polne citatov, citat na citat. Pri etnologiji to ne gre. Glavna je vsebina. Oblika ne more biti nad njo.

Družina

»V Ljubljani je naša družina približno dvesto let, prej je živela v Trstu. Predniki so bili zanimivi ljudje, praded po očetovi strani je bil oskrbnik graščine Koča vas pri Starem trgu. Grofica von Lichtenberg ni imela otrok, zato sta bila njegova otroka, sin in hčerka, deležna posebne vzgoje. Igrala sta klavir, ded tudi orgle. Stara teta Andreja Ovsec je kot prva Slovenka doštudirala na pariški Sorboni, kar se v javnosti malo ve, saj je postala nuna uršulinka in poučevala; pozneje je postala sestra prednica. Ded Ivan Ovsec je v Gradcu postal vrtnarski mojster, potem pa je v Muenchnu študiral strojništvo. Bil je šef tehnike v Jugoslovanski tiskarni (danes Pravna fakulteta).

Po materini strani je imela prababica gostilno pri Kreutzerju na Gosposvetski cesti, njen prvi mož je bil oficir avstroogrske mornarice, drugi pa veletrgovec.

Drugi ded je študiral medicino na Dunaju in bil profesor okulistike na Ljubljanski univerzi ter dolgoletni predstojnik Očesne klinike in pisec znamenitih učbenikov. Zaradi novih prijemov v očesni kirurgiji je bil svetovno znan.

Moj oče je bil pesnik, književnik, bibliotekar (v mladosti je igral kitaro pri Adamičevih Veselih beračih), stric Bobi Ovsec je bil izredno nadarjen slikar (umrl je star komaj 22 let), stric Peter Ovsec pa igralec, režiser, pisec in urednik na TVS.«

Potovanja

»Začel sem potovati razmeroma zgodaj, s komponistom, kantavtorjem Tomažem Pengovom sva smelo štopala. To so bili zanimivi časi, povsem drugačni kot danes. Poleg etnologije sem končal tudi umetnostno zgodovino, in takrat sem ji bil bližje kot zdaj, hodil sem po vseh mogočih muzejih, to me je zelo zanimalo, tudi geografija, potovanje je bilo takrat relativno drago, življenje, recimo v Londonu, pa poceni.« 

Velika noč je poseben praznik, najstarejši in najdaljši krščanski praznik. Najstarejše je ravno sveto tridnevje. 

Brez praznikov ljudje zapademo v depresijo

»Ogromno šeg in navad je nastalo na podeželju. Velika noč ni samo liturgični praznik, je tudi praznik ljudske pobožnosti. Praznik prenove, obnove, vstajenja in novega upanja. Zato je ostalo toliko šeg, ki so ostanek tudi nekdanjega ostanka iz novoletnega slavja. Barve, hrup, veselje, kadila, … vedno so se ob spomladanskem enakonočju maskirali. Tako je ostalo praznovanje pomladi, kult zelenja, vegetacije ... to je bilo med ljudmi zelo močno in se je le združevalo s krščanstvom. Tudi pirhi so pozen pojav. Pogani, če si niso na kaj znali odgovoriti, so si pa izmislili. Vraže so nekdanja verovanja. Krščanstvo pa je dosti bolj zahtevna zadeva.«

Nataša Ličen

spomin življenje

Naš gost

Oddaja prinaša pred poslušalce potret znane osebnosti. Navadno gostimo ljudi, ki so s svojimi znanji, uspehi na kulturnem, športnem, glasbenem, znanstvenem ali kakem drugem področju dosegli izstopajoče uspehe. Po drugi strani pa v teh oddajah prisluhnemo tudi osebam, ki so si tekom let pridobile veliko življenjskih izkušenj in modrosti. Oddaja Naš gost je vsekakor ena od kronskih oddaj našega sporeda, saj lahko poslušalcu predstavi zanimive ljudi, pa tudi življenjske okoliščine, ki so jih oblikovale, hkrati pa od voditelja zahteva visoko strokoven pristop, poglobljen študij tematike in dobro pripravo.

Nataša Ličen

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|2. 6. 2023
Angel varuh

Moj zvesti spremljevalec. Vem, da me niti za trenutek ne pustiš samega. Da si skrben in …

Angel varuh

Moj zvesti spremljevalec. Vem, da me niti za trenutek ne pustiš samega. Da si skrben in …

Gregor Čušin

duhovnost

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|29. 5. 2023
Spoznanje več predsodek manj - Stane Granda, Renato Podbersič ml.

Gosta oddaje sta bila zgodovinarja, urednika in publicista ter doktorja znanosti Stane Granda in Renato Podbersič mlajši. Teme pogovora so bile povezane z obletnicami meseca maja in začetka junija, med drugim pa smo se vprašali tudi ali drži vtis, da se aktualna vlada ukvarja z zgodovino veliko več kot se je katerakoli pred njo …

Spoznanje več predsodek manj - Stane Granda, Renato Podbersič ml.

Gosta oddaje sta bila zgodovinarja, urednika in publicista ter doktorja znanosti Stane Granda in Renato Podbersič mlajši. Teme pogovora so bile povezane z obletnicami meseca maja in začetka junija, med drugim pa smo se vprašali tudi ali drži vtis, da se aktualna vlada ukvarja z zgodovino veliko več kot se je katerakoli pred njo …

Radio Ognjišče

politikaStane GrandaRenato Podbersič

Globine

VEČ ...|9. 5. 2023
Kdo je Sveti Duh?

Ko govorimo o veri, imamo najpogosteje v mislih vero v Boga očeta ali njegovega sina Jezusa. V Globinah smo spregovorili o vlogi tretje osebe - tako v času, ko so bili apostoli zbrani na enem kraju in so zaslišali močan šum, kot bi se bližal vihar - kot o Njegovem delovanju danes. Kdo je Sveti Duh in zakaj so apostoli v Njegovi moči lahko govorili v tujih jezikih in ozdravljali, medtem ko naši škofje tega ne počnejo? Z je bil bo v živo - tudi v video prenosu - župnik iz Slovenj Gradca Damjan Mlinarič

 

Kdo je Sveti Duh?

Ko govorimo o veri, imamo najpogosteje v mislih vero v Boga očeta ali njegovega sina Jezusa. V Globinah smo spregovorili o vlogi tretje osebe - tako v času, ko so bili apostoli zbrani na enem kraju in so zaslišali močan šum, kot bi se bližal vihar - kot o Njegovem delovanju danes. Kdo je Sveti Duh in zakaj so apostoli v Njegovi moči lahko govorili v tujih jezikih in ozdravljali, medtem ko naši škofje tega ne počnejo? Z je bil bo v živo - tudi v video prenosu - župnik iz Slovenj Gradca Damjan Mlinarič

 

Blaž Lesnik

duhovnostverabinkoštidarovi Svetega DuhaPrenova v Duhu

Program zadnjega tedna

VEČ ...|3. 6. 2023
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 03. junij 2023 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 03. junij 2023 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Svetovalnica

VEČ ...|2. 6. 2023
Invazivne tujerodne rastline

Invazivne tujerodne vrste poleg klimatskih sprememb, urbanizacije in onesnaževanja, predstavljajo največjo grožnjo biotski raznovrstnosti. Katere so nevarne za zdravje ljudi, ogrožajo avtohtone rastlinske in tudi živalske vrste, kako se spopasti z intenzivnimi tujerodnimi, ko začenjajo izpodrivati naše vrste in kdaj je najboljši čas za njihovo uničenje, je svetovala Ana Dolenc, biologinja iz Zavoda za varstvo narave RS. 

Invazivne tujerodne rastline

Invazivne tujerodne vrste poleg klimatskih sprememb, urbanizacije in onesnaževanja, predstavljajo največjo grožnjo biotski raznovrstnosti. Katere so nevarne za zdravje ljudi, ogrožajo avtohtone rastlinske in tudi živalske vrste, kako se spopasti z intenzivnimi tujerodnimi, ko začenjajo izpodrivati naše vrste in kdaj je najboljši čas za njihovo uničenje, je svetovala Ana Dolenc, biologinja iz Zavoda za varstvo narave RS. 

Nataša Ličen

svetovanjenaravakmetijstvo

Spominjamo se

VEČ ...|3. 6. 2023
Spominjamo se dne 3. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 3. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Sobotna iskrica

VEČ ...|3. 6. 2023
Radijska igra Ti si naš zavetnik - Lojze Grozde

Dopoldanski program je načela Sobotna iskrica. Na tokratno izvedbo so posebej dobro pripravljeni vsi, ki so maja poslušali naš podcast Zgodbe za otroke. Prinašal je namreč šmarnice, v katerih smo spoznali tudi življenje blaženega Alojzija Grozdeta, ki je godoval pred tednom dni. Tokrat smo predvajali radijsko igro Ti si naš zavetnik - Lojze Grozde, v kateri smo spoznali njegovo življenje od otroštva pa do beatifikacije. V igro so vključene tudi Grozdetove pesmi. Vabljeni k poslušanju.

Radijska igra Ti si naš zavetnik - Lojze Grozde

Dopoldanski program je načela Sobotna iskrica. Na tokratno izvedbo so posebej dobro pripravljeni vsi, ki so maja poslušali naš podcast Zgodbe za otroke. Prinašal je namreč šmarnice, v katerih smo spoznali tudi življenje blaženega Alojzija Grozdeta, ki je godoval pred tednom dni. Tokrat smo predvajali radijsko igro Ti si naš zavetnik - Lojze Grozde, v kateri smo spoznali njegovo življenje od otroštva pa do beatifikacije. V igro so vključene tudi Grozdetove pesmi. Vabljeni k poslušanju.

Jure Sešek

otrocimladiglasbaduhovnost

Iz naših krajev

VEČ ...|3. 6. 2023
Koper, Litija, Črnomelj, Stična

Poročali smo o širitvi Belokranjskega podjetniškega inkubatorja, čistilni akciji slovenske obale in morja, opozorilu županov spodnje podravskih občin glede pomanjkljivosti strategije prostorskega razvoja države, stiškem sejmu in 27. pohodu od cerkvice do cerkvice v občini Litija.

Koper, Litija, Črnomelj, Stična

Poročali smo o širitvi Belokranjskega podjetniškega inkubatorja, čistilni akciji slovenske obale in morja, opozorilu županov spodnje podravskih občin glede pomanjkljivosti strategije prostorskega razvoja države, stiškem sejmu in 27. pohodu od cerkvice do cerkvice v občini Litija.

Andrej Šinko

politikadružbainfo

Duhovna misel

VEČ ...|3. 6. 2023
Zakaj moram ubogati Boga?

Jaz sem Gospod, tvoj Bog, ki sem te izpeljal iz egiptovske dežele, iz hiše sužnosti. (Peta Mojzesova knjiga 5, 6-7).

Zakaj moram ubogati Boga?

Jaz sem Gospod, tvoj Bog, ki sem te izpeljal iz egiptovske dežele, iz hiše sužnosti. (Peta Mojzesova knjiga 5, 6-7).

Pavle Ravnohrib

duhovnost