Is podcast Svoje slovenstvo so izpričali v širnem svetu - Rebozov, Kalan Is podcast
Svoje slovenstvo so izpričali v širnem svetu - Rebozov, Kalan

Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev Trst sta pripravila znanstveni posvet z naslovom »Svoje slovenstvo so izpričali v širnem svetu«. Predstavili so usode osebnosti, ki sta jih vojna in revolucija pognali v tujino. V zadnji tretji oddaji ste lahko prisluhnili dr. Andreju Finku, ki je spregovoril o Branku Rebozovu in publicistu Ivu Jevnikarju, ki bo predstavil življenjsko pot Zdravka Kalana.

Jože Bartolj

spomin politika Andrej Fink Ivo Jevnikar Branko Rebozov Zdravko Kalan

10. 4. 2022
Svoje slovenstvo so izpričali v širnem svetu - Rebozov, Kalan

Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev Trst sta pripravila znanstveni posvet z naslovom »Svoje slovenstvo so izpričali v širnem svetu«. Predstavili so usode osebnosti, ki sta jih vojna in revolucija pognali v tujino. V zadnji tretji oddaji ste lahko prisluhnili dr. Andreju Finku, ki je spregovoril o Branku Rebozovu in publicistu Ivu Jevnikarju, ki bo predstavil življenjsko pot Zdravka Kalana.

Jože Bartolj

VEČ ...|10. 4. 2022
Svoje slovenstvo so izpričali v širnem svetu - Rebozov, Kalan

Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev Trst sta pripravila znanstveni posvet z naslovom »Svoje slovenstvo so izpričali v širnem svetu«. Predstavili so usode osebnosti, ki sta jih vojna in revolucija pognali v tujino. V zadnji tretji oddaji ste lahko prisluhnili dr. Andreju Finku, ki je spregovoril o Branku Rebozovu in publicistu Ivu Jevnikarju, ki bo predstavil življenjsko pot Zdravka Kalana.

Jože Bartolj

spominpolitikaAndrej FinkIvo JevnikarBranko RebozovZdravko Kalan

Moja zgodba

VEČ ...|4. 6. 2023
Slovenski mučenci XX. stoletja - Križnik p. Ivan Salmič (Tamara Griesser Pečar)

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali novo oddajo o slovenskih mučencih, žrtvah totalitarizmov 20. stoletja. Tokrat je bila z nami zgodovinarka dr. Tamara Griesser Pečar, ki raziskuje primer mučenca, patra križniškega reda Ivana Salmiča. Ta je bil 13. november 1943, star 29 let, ubit pod Žeželjem pri Vinici. Partizani so ga obtožili sodelovanja z Nemci, čeprav je pri okupatorjih posredoval za svoje župljane, da niso bili odvedeni v internacijo ali ubiti kot talci.

 

Slovenski mučenci XX. stoletja - Križnik p. Ivan Salmič (Tamara Griesser Pečar)

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali novo oddajo o slovenskih mučencih, žrtvah totalitarizmov 20. stoletja. Tokrat je bila z nami zgodovinarka dr. Tamara Griesser Pečar, ki raziskuje primer mučenca, patra križniškega reda Ivana Salmiča. Ta je bil 13. november 1943, star 29 let, ubit pod Žeželjem pri Vinici. Partizani so ga obtožili sodelovanja z Nemci, čeprav je pri okupatorjih posredoval za svoje župljane, da niso bili odvedeni v internacijo ali ubiti kot talci.

 

spomin politika Tamara Griesser Pečar Ivan Salmič

Moja zgodba

Slovenski mučenci XX. stoletja - Križnik p. Ivan Salmič (Tamara Griesser Pečar)

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali novo oddajo o slovenskih mučencih, žrtvah totalitarizmov 20. stoletja. Tokrat je bila z nami zgodovinarka dr. Tamara Griesser Pečar, ki raziskuje primer mučenca, patra križniškega reda Ivana Salmiča. Ta je bil 13. november 1943, star 29 let, ubit pod Žeželjem pri Vinici. Partizani so ga obtožili sodelovanja z Nemci, čeprav je pri okupatorjih posredoval za svoje župljane, da niso bili odvedeni v internacijo ali ubiti kot talci.

 

VEČ ...|4. 6. 2023
Slovenski mučenci XX. stoletja - Križnik p. Ivan Salmič (Tamara Griesser Pečar)

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali novo oddajo o slovenskih mučencih, žrtvah totalitarizmov 20. stoletja. Tokrat je bila z nami zgodovinarka dr. Tamara Griesser Pečar, ki raziskuje primer mučenca, patra križniškega reda Ivana Salmiča. Ta je bil 13. november 1943, star 29 let, ubit pod Žeželjem pri Vinici. Partizani so ga obtožili sodelovanja z Nemci, čeprav je pri okupatorjih posredoval za svoje župljane, da niso bili odvedeni v internacijo ali ubiti kot talci.

 

Jože Bartolj

spomin politika Tamara Griesser Pečar Ivan Salmič

Moja zgodba

VEČ ...|28. 5. 2023
Znanstveno srečanje ob Dnevu žrtev komunizma 17. 5. 2023

Moja zgodba

Znanstveno srečanje ob Dnevu žrtev komunizma 17. 5. 2023
VEČ ...|28. 5. 2023

Moja zgodba

VEČ ...|21. 5. 2023
Odlomki spominske slovesnosti za žrtve komunizma na Trgu republike 16. maj 2023

Moja zgodba

Odlomki spominske slovesnosti za žrtve komunizma na Trgu republike 16. maj 2023
VEČ ...|21. 5. 2023

Moja zgodba

VEČ ...|14. 5. 2023
V senci Beethovnove 3 - Monografija ŠCNS

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali posnetek pogovora ob predstavitvi monografije V senci Beethovnove 3, ki so jo pripravili na Študijskem centru za narodno spravo. O celicah UDBE, ki so bile po drugi svetovni vojni del mreže skrivnih zaporov je sicer malo znanega, njihovo odkritje, zgodovino in nedavno prenovo pa nam bodo predstavile Mateja Čoh Kladnik, Jelka Piškurić in Marta Keršič.

V senci Beethovnove 3 - Monografija ŠCNS

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali posnetek pogovora ob predstavitvi monografije V senci Beethovnove 3, ki so jo pripravili na Študijskem centru za narodno spravo. O celicah UDBE, ki so bile po drugi svetovni vojni del mreže skrivnih zaporov je sicer malo znanega, njihovo odkritje, zgodovino in nedavno prenovo pa nam bodo predstavile Mateja Čoh Kladnik, Jelka Piškurić in Marta Keršič.

spomin politika celice UDBE Beethovnova 3 V senci Beethovnove 3 Študijski center za narodno spravo Mateja Čoh Kladnik Jelka Piškurić Marta Keršič Tomaž Ivešić

Moja zgodba

V senci Beethovnove 3 - Monografija ŠCNS

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali posnetek pogovora ob predstavitvi monografije V senci Beethovnove 3, ki so jo pripravili na Študijskem centru za narodno spravo. O celicah UDBE, ki so bile po drugi svetovni vojni del mreže skrivnih zaporov je sicer malo znanega, njihovo odkritje, zgodovino in nedavno prenovo pa nam bodo predstavile Mateja Čoh Kladnik, Jelka Piškurić in Marta Keršič.

VEČ ...|14. 5. 2023
V senci Beethovnove 3 - Monografija ŠCNS

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali posnetek pogovora ob predstavitvi monografije V senci Beethovnove 3, ki so jo pripravili na Študijskem centru za narodno spravo. O celicah UDBE, ki so bile po drugi svetovni vojni del mreže skrivnih zaporov je sicer malo znanega, njihovo odkritje, zgodovino in nedavno prenovo pa nam bodo predstavile Mateja Čoh Kladnik, Jelka Piškurić in Marta Keršič.

Jože Bartolj

spomin politika celice UDBE Beethovnova 3 V senci Beethovnove 3 Študijski center za narodno spravo Mateja Čoh Kladnik Jelka Piškurić Marta Keršič Tomaž Ivešić

Moja zgodba

VEČ ...|7. 5. 2023
Slovenski mučenci XX. stoletja - bogoslovec Emil Kete (Renato Podbersič)

Nova oddaja o slovenskih mučencih, žrtvah totalitarizmov 20. stoletja je v Moji zgodbi prinesla pogovor z zgodovinarjem dr. Renatom Podbersičem o bogoslovcu Emilu Keteju. Tega so novembra 1944, komaj 20-letnega, kot nedolžno žrtev ubili komunisti samo zato, ker je bil bogoslovec in študent teologije. Njegovi sorodniki so truplo najprej našli v plitvem grobu blizu Šempasa in ga nato skrivaj pokopali jeseni 1948 na pokopališče v Braniku.

Slovenski mučenci XX. stoletja - bogoslovec Emil Kete (Renato Podbersič)

Nova oddaja o slovenskih mučencih, žrtvah totalitarizmov 20. stoletja je v Moji zgodbi prinesla pogovor z zgodovinarjem dr. Renatom Podbersičem o bogoslovcu Emilu Keteju. Tega so novembra 1944, komaj 20-letnega, kot nedolžno žrtev ubili komunisti samo zato, ker je bil bogoslovec in študent teologije. Njegovi sorodniki so truplo najprej našli v plitvem grobu blizu Šempasa in ga nato skrivaj pokopali jeseni 1948 na pokopališče v Braniku.

spomin politika Renato Podbersič Emil Kete slovenski mučenci 20. stoletja

Moja zgodba

Slovenski mučenci XX. stoletja - bogoslovec Emil Kete (Renato Podbersič)

Nova oddaja o slovenskih mučencih, žrtvah totalitarizmov 20. stoletja je v Moji zgodbi prinesla pogovor z zgodovinarjem dr. Renatom Podbersičem o bogoslovcu Emilu Keteju. Tega so novembra 1944, komaj 20-letnega, kot nedolžno žrtev ubili komunisti samo zato, ker je bil bogoslovec in študent teologije. Njegovi sorodniki so truplo najprej našli v plitvem grobu blizu Šempasa in ga nato skrivaj pokopali jeseni 1948 na pokopališče v Braniku.

VEČ ...|7. 5. 2023
Slovenski mučenci XX. stoletja - bogoslovec Emil Kete (Renato Podbersič)

Nova oddaja o slovenskih mučencih, žrtvah totalitarizmov 20. stoletja je v Moji zgodbi prinesla pogovor z zgodovinarjem dr. Renatom Podbersičem o bogoslovcu Emilu Keteju. Tega so novembra 1944, komaj 20-letnega, kot nedolžno žrtev ubili komunisti samo zato, ker je bil bogoslovec in študent teologije. Njegovi sorodniki so truplo najprej našli v plitvem grobu blizu Šempasa in ga nato skrivaj pokopali jeseni 1948 na pokopališče v Braniku.

Jože Bartolj

spomin politika Renato Podbersič Emil Kete slovenski mučenci 20. stoletja

Moja zgodba

VEČ ...|30. 4. 2023
Marija Stanonik - Antologija Brez križa in imena

V oddaji Moja zgodba smo predstavili antologijo z naslovom Brez križa in imena in podnaslovom Pesnjenje na drugi strani: 1941–1945 in po vojni, ki jo je uredila akademikinja ddr. prof. Marija Stanonik. Ta se že 50 let ukvarja s pesniki iz medvojnega časa. Antologija Brez križa in imena je nastala v želji po enakovredni obdelavi pesnjenja »z druge strani«, to je pesmi avtorjev, ki se niso pridružili komunistični Osvobodilni fronti.

Marija Stanonik - Antologija Brez križa in imena

V oddaji Moja zgodba smo predstavili antologijo z naslovom Brez križa in imena in podnaslovom Pesnjenje na drugi strani: 1941–1945 in po vojni, ki jo je uredila akademikinja ddr. prof. Marija Stanonik. Ta se že 50 let ukvarja s pesniki iz medvojnega časa. Antologija Brez križa in imena je nastala v želji po enakovredni obdelavi pesnjenja »z druge strani«, to je pesmi avtorjev, ki se niso pridružili komunistični Osvobodilni fronti.

spomin politika Marija Stanonik Brez križa in groba medvojno pesništvo domobransko pesništvo Pesnjenje na drugi strani

Moja zgodba

Marija Stanonik - Antologija Brez križa in imena

V oddaji Moja zgodba smo predstavili antologijo z naslovom Brez križa in imena in podnaslovom Pesnjenje na drugi strani: 1941–1945 in po vojni, ki jo je uredila akademikinja ddr. prof. Marija Stanonik. Ta se že 50 let ukvarja s pesniki iz medvojnega časa. Antologija Brez križa in imena je nastala v želji po enakovredni obdelavi pesnjenja »z druge strani«, to je pesmi avtorjev, ki se niso pridružili komunistični Osvobodilni fronti.

VEČ ...|30. 4. 2023
Marija Stanonik - Antologija Brez križa in imena

V oddaji Moja zgodba smo predstavili antologijo z naslovom Brez križa in imena in podnaslovom Pesnjenje na drugi strani: 1941–1945 in po vojni, ki jo je uredila akademikinja ddr. prof. Marija Stanonik. Ta se že 50 let ukvarja s pesniki iz medvojnega časa. Antologija Brez križa in imena je nastala v želji po enakovredni obdelavi pesnjenja »z druge strani«, to je pesmi avtorjev, ki se niso pridružili komunistični Osvobodilni fronti.

Jože Bartolj

spomin politika Marija Stanonik Brez križa in groba medvojno pesništvo domobransko pesništvo Pesnjenje na drugi strani

Moja zgodba

VEČ ...|23. 4. 2023
Igor Kranjc - Brata Kralj

V oddaji Moja zgodba smo gostili umetnostnega zgodovinarja dr. Igorja Kranjca, avtorja bogate monografije z naslovom Brata Kralj. Knjiga je leta 2022 izšla v domoznanski zbirki občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje, kot prispevek k boljšemu poznavanju vrhunskih umetnikov Franceta in Toneta Kralja, ki sta bila po drugi svetovni vojni po krivici odrinjena na rob pozabe. 

Igor Kranjc - Brata Kralj

V oddaji Moja zgodba smo gostili umetnostnega zgodovinarja dr. Igorja Kranjca, avtorja bogate monografije z naslovom Brata Kralj. Knjiga je leta 2022 izšla v domoznanski zbirki občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje, kot prispevek k boljšemu poznavanju vrhunskih umetnikov Franceta in Toneta Kralja, ki sta bila po drugi svetovni vojni po krivici odrinjena na rob pozabe. 

spomin politika umetnost France Kralj Tone Kralj Igor Kranjc

Moja zgodba

Igor Kranjc - Brata Kralj

V oddaji Moja zgodba smo gostili umetnostnega zgodovinarja dr. Igorja Kranjca, avtorja bogate monografije z naslovom Brata Kralj. Knjiga je leta 2022 izšla v domoznanski zbirki občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje, kot prispevek k boljšemu poznavanju vrhunskih umetnikov Franceta in Toneta Kralja, ki sta bila po drugi svetovni vojni po krivici odrinjena na rob pozabe. 

VEČ ...|23. 4. 2023
Igor Kranjc - Brata Kralj

V oddaji Moja zgodba smo gostili umetnostnega zgodovinarja dr. Igorja Kranjca, avtorja bogate monografije z naslovom Brata Kralj. Knjiga je leta 2022 izšla v domoznanski zbirki občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje, kot prispevek k boljšemu poznavanju vrhunskih umetnikov Franceta in Toneta Kralja, ki sta bila po drugi svetovni vojni po krivici odrinjena na rob pozabe. 

Jože Bartolj

spomin politika umetnost France Kralj Tone Kralj Igor Kranjc

Moja zgodba

VEČ ...|16. 4. 2023
Boris in Staša Furlan - Skozi gosto noč

V oddaji Moj zgodba smo govorili o posledici montiranega sodnega procesa, ki ga poznamo pod imenom Nagodetov proces. Na njem je bil obsojen tudi Boris Furlan, ki je bil po štirih letih, ko je bil večinoma zaprt v samici, zaradi zdravstvenih težav pogojno izpuščen. Od prihoda na pogojno svobodo leta 1951, pa do smrti leta 1957, si je dopisoval s hčerko Stašo, ki je živela v Ameriki. O tej korespondenci, ki je zdaj izšla v knjigo Skozi gosto noč, smo govorili z urednico knjige, prevajalko, publicistko, nekdanjo novinarko Alenko Puhar.

Boris in Staša Furlan - Skozi gosto noč

V oddaji Moj zgodba smo govorili o posledici montiranega sodnega procesa, ki ga poznamo pod imenom Nagodetov proces. Na njem je bil obsojen tudi Boris Furlan, ki je bil po štirih letih, ko je bil večinoma zaprt v samici, zaradi zdravstvenih težav pogojno izpuščen. Od prihoda na pogojno svobodo leta 1951, pa do smrti leta 1957, si je dopisoval s hčerko Stašo, ki je živela v Ameriki. O tej korespondenci, ki je zdaj izšla v knjigo Skozi gosto noč, smo govorili z urednico knjige, prevajalko, publicistko, nekdanjo novinarko Alenko Puhar.

spomin politika Skozi gosto noč Alenka Puhar Boris Furlan Staša Furlan Nagodetov proces

Moja zgodba

Boris in Staša Furlan - Skozi gosto noč

V oddaji Moj zgodba smo govorili o posledici montiranega sodnega procesa, ki ga poznamo pod imenom Nagodetov proces. Na njem je bil obsojen tudi Boris Furlan, ki je bil po štirih letih, ko je bil večinoma zaprt v samici, zaradi zdravstvenih težav pogojno izpuščen. Od prihoda na pogojno svobodo leta 1951, pa do smrti leta 1957, si je dopisoval s hčerko Stašo, ki je živela v Ameriki. O tej korespondenci, ki je zdaj izšla v knjigo Skozi gosto noč, smo govorili z urednico knjige, prevajalko, publicistko, nekdanjo novinarko Alenko Puhar.

VEČ ...|16. 4. 2023
Boris in Staša Furlan - Skozi gosto noč

V oddaji Moj zgodba smo govorili o posledici montiranega sodnega procesa, ki ga poznamo pod imenom Nagodetov proces. Na njem je bil obsojen tudi Boris Furlan, ki je bil po štirih letih, ko je bil večinoma zaprt v samici, zaradi zdravstvenih težav pogojno izpuščen. Od prihoda na pogojno svobodo leta 1951, pa do smrti leta 1957, si je dopisoval s hčerko Stašo, ki je živela v Ameriki. O tej korespondenci, ki je zdaj izšla v knjigo Skozi gosto noč, smo govorili z urednico knjige, prevajalko, publicistko, nekdanjo novinarko Alenko Puhar.

Jože Bartolj

spomin politika Skozi gosto noč Alenka Puhar Boris Furlan Staša Furlan Nagodetov proces

Moja zgodba

Oddaja nastaja v sodelovanju med Muzejem novejše zgodovine Slovenije, Študijskim centrom za narodno spravo, Komisijo vlade republike Slovenije za izvajanje zakona o popravi krivic in radiem Ognjišče. Gre za raziskovalno, dokumentacijsko središče, v katerem odkrivamo, zapisujemo, snemamo, raziskujemo in predstavljamo življenjske usode, ki jih je na različne načine prizadel totalitarni teror 20. stoletja in njegove posledice na slovenskem ozemlju, med izseljenci, zdomci, emigranti in imigranti, med domačini in prišleki. V središču dialoške pozornosti so vsi, ki so uspeli preseči travmatske udarce usode s svojo odločitvijo za spravno konverzijo, odpuščanje, za aktivno preseganje zla in tragedij s spravno ljubeznijo. Drugi del ohranjanja zgodovinskega spomina se dotika zgodb, zapisov in dokumentacije o vseh, ki so kakorkoli prispevali k razvoju slovenske suverenosti, državnosti. Urednika oddaj sta Jože Bartolj in Jože Dežman, poleg Dežmana pa oddaje pripravljajo še Majda Pučnik Rudl, Irena Uršič, Monika Kokalj Kočevar, Marta Keršič in Mirjam Dujo Jurjevčič.

Več o oddaji: Spletna stran oddaje Moja zgodba

Jože Bartolj

Jože Bartolj

Priporočamo
|
Aktualno

Dogodki

VEČ ...|5. 4. 2023
Film Kristusov pasijon

Če bomo v teh dneh že sedli pred televizor, storimo to premišljeno in izberimo vsebino z namenom ... P. dr. Andraž Arko je diplomiral iz Gibsonovega filma Kristusov pasijon, doktoriral pa iz njegove pastoralne uporabnosti.

Film Kristusov pasijon

Če bomo v teh dneh že sedli pred televizor, storimo to premišljeno in izberimo vsebino z namenom ... P. dr. Andraž Arko je diplomiral iz Gibsonovega filma Kristusov pasijon, doktoriral pa iz njegove pastoralne uporabnosti.

Marjan Bunič

duhovnostfilmpraznikivelika noč

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|5. 6. 2023
Dr. Janez Juhant o razgreti družbeni sferi in pomanjkanju dialoga

V oddaji smo gostili dr. Janeza Juhanta, zaslužnega profesorja in člana Evropske akademije znanosti in umetnosti. Govorili smo o vse bolj razgreti družbeni sferi, o pomanjkanju dialoga na politični ravni in o ukrepih, ki obujajo spomine na stare čase.

Dr. Janez Juhant o razgreti družbeni sferi in pomanjkanju dialoga

V oddaji smo gostili dr. Janeza Juhanta, zaslužnega profesorja in člana Evropske akademije znanosti in umetnosti. Govorili smo o vse bolj razgreti družbeni sferi, o pomanjkanju dialoga na politični ravni in o ukrepih, ki obujajo spomine na stare čase.

Tanja Dominko

politikadružba

Doživetja narave

VEČ ...|2. 6. 2023
Dijak Jaša odkril novo planetarno meglico Klara

V oddaji ste lahko slišali, kako je dijak domžalske gimnazije skupaj s kolegico Sophie iz Nemčije odkril novo planetarno meglico Klara v ozvezdju Kefej. Jaša Rebula je postal najmlajši tovrstni odkritelj na svetu, poimenoval jo je po svojem dekletu. Ozrli smo se tudi proti Soncu, saj je v zadnjem času zelo aktivno. Prof. Boris Kham pa je opisal delavnico za slepe in slabovidne, ki jih vesolje zelo zanima.

Dijak Jaša odkril novo planetarno meglico Klara

V oddaji ste lahko slišali, kako je dijak domžalske gimnazije skupaj s kolegico Sophie iz Nemčije odkril novo planetarno meglico Klara v ozvezdju Kefej. Jaša Rebula je postal najmlajši tovrstni odkritelj na svetu, poimenoval jo je po svojem dekletu. Ozrli smo se tudi proti Soncu, saj je v zadnjem času zelo aktivno. Prof. Boris Kham pa je opisal delavnico za slepe in slabovidne, ki jih vesolje zelo zanima.

Blaž Lesnik

vesoljeastronomijateleskopastrofotografijameglica KlaraopazovanjeSonceaktivnostsupernova

Naš pogled

VEČ ...|6. 6. 2023
Tone Gorjup: Dan, ko so Čebine prišle v Ljubljano

Golob verjame, da bomo čez tri leta, ob zaključku njihovega mandata, vsi prepričani, da živimo v državi, ki je boljša od tiste, ki so jo dobili v roke 1. junija lani. Glavna naloga vlade bo torej ljudi „prepričati“. Danes imajo vlogo prepričevanja predvsem mediji. Zato je Luka Mesec dodal, da so „začeli osvobajati medije“!

Tone Gorjup: Dan, ko so Čebine prišle v Ljubljano

Golob verjame, da bomo čez tri leta, ob zaključku njihovega mandata, vsi prepričani, da živimo v državi, ki je boljša od tiste, ki so jo dobili v roke 1. junija lani. Glavna naloga vlade bo torej ljudi „prepričati“. Danes imajo vlogo prepričevanja predvsem mediji. Zato je Luka Mesec dodal, da so „začeli osvobajati medije“!

Tone Gorjup

komentar

Komentar tedna

VEČ ...|2. 6. 2023
Jernej Letnar Černič: Traktorji in stolpi

Vladavino prava v Sloveniji zamenjuje pravo vladajočih. Če ste z njimi, lojalni in tiho, boste prosperirali. Slovenija je z Madžarsko in Poljsko postali šolski primer kršitev vladavine prava in varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin. A vzpon prava vladajočih in njihovih pravic sproža in poglablja številne napetosti, trenja in razkroj javnega prostora. Namesto, da bi vladajoča politika stremela k dialogu, strpnosti in širosrčnosti, ustvarja sovraštvo, strah in nezaupanje. Kaj znova kritizira avtor, boste morda rekli bralci/poslušalci, saj se tudi v državah tipa Belorusija lahko lepo živi. Seveda, če ste na pravi strani.

Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.

Jernej Letnar Černič: Traktorji in stolpi

Vladavino prava v Sloveniji zamenjuje pravo vladajočih. Če ste z njimi, lojalni in tiho, boste prosperirali. Slovenija je z Madžarsko in Poljsko postali šolski primer kršitev vladavine prava in varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin. A vzpon prava vladajočih in njihovih pravic sproža in poglablja številne napetosti, trenja in razkroj javnega prostora. Namesto, da bi vladajoča politika stremela k dialogu, strpnosti in širosrčnosti, ustvarja sovraštvo, strah in nezaupanje. Kaj znova kritizira avtor, boste morda rekli bralci/poslušalci, saj se tudi v državah tipa Belorusija lahko lepo živi. Seveda, če ste na pravi strani.

Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.

Jernej Letnar Černič

komentardružbapolitika

Kulturni utrinki

VEČ ...|8. 6. 2023
Dan Primoža Trubarja - Levstikove nagrade - Festival Vilenica - Ob 130 letnici Janka Glazerja

Dan Primoža Trubarja - Levstikove nagrade - Festival Vilenica - Ob 130 letnici Janka Glazerja

Jože Bartolj

kulturaliteraturaDesa MuckKamila VolčanšekBarbara KorunAndrej BrvarJanko Glazer

Komentar Družina

VEČ ...|8. 6. 2023
Silva Kastelic: Poklic učitelja je treba »rehabilitirati«

Želim si, da bi šola zmogla mladim pokazati malo več veselja do življenja.

Silva Kastelic: Poklic učitelja je treba »rehabilitirati«

Želim si, da bi šola zmogla mladim pokazati malo več veselja do življenja.

Silva Kastelic

komentar

Spominjamo se

VEČ ...|8. 6. 2023
Spominjamo se dne 8. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 8. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|8. 6. 2023
Zvočna zakladnica Mesečina

Skupina mladih se je lotila posebnega izziva, zbrati kakovostne pravljice za radovedna otroška ušesa. Njihova pot se je začela na nacionalnem tekmovanju v podjetniških idejah POPRI leta 2022, kjer so razvili spletno platformo z otroško vsebino, osvojili prvo mesto v kategoriji Študentje in mladi do 29. let. Ker jih je ideja prevzela, so nadaljevali in ustvarili zbirko najboljših pravljic, ki jih najdete na naslovu  www.mesecina.si.  Moči so usmerili v snemanje pravljic ter v izdelavo aplikacije, ki omogoča še boljšo uporabniško izkušnjo. Računalniško in telefonsko aplikacijo pravljic je predstavil Janez Goršin

Zvočna zakladnica Mesečina

Skupina mladih se je lotila posebnega izziva, zbrati kakovostne pravljice za radovedna otroška ušesa. Njihova pot se je začela na nacionalnem tekmovanju v podjetniških idejah POPRI leta 2022, kjer so razvili spletno platformo z otroško vsebino, osvojili prvo mesto v kategoriji Študentje in mladi do 29. let. Ker jih je ideja prevzela, so nadaljevali in ustvarili zbirko najboljših pravljic, ki jih najdete na naslovu  www.mesecina.si.  Moči so usmerili v snemanje pravljic ter v izdelavo aplikacije, ki omogoča še boljšo uporabniško izkušnjo. Računalniško in telefonsko aplikacijo pravljic je predstavil Janez Goršin

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvomladidružbaotroci