Is podcast
Širjenje afriške prašičje kuge pri domačih in divjih prašičih v Evropi, še posebej pa kritične razmere na Balkanu, predstavljajo povečano tveganje za vnos bolezni tudi v našo državo. Zato je Uprava za varno hrano veterinarstvo in varstvo rastlin oziroma Državno središče za nadzor bolezni, oktobra sprejelo sklep, da v Sloveniji velja nujni ukrep postavitve ograj okrog izpustov, območij proste reje in obor, kjer se gojijo domači prašiči.
Širjenje afriške prašičje kuge pri domačih in divjih prašičih v Evropi, še posebej pa kritične razmere na Balkanu, predstavljajo povečano tveganje za vnos bolezni tudi v našo državo. Zato je Uprava za varno hrano veterinarstvo in varstvo rastlin oziroma Državno središče za nadzor bolezni, oktobra sprejelo sklep, da v Sloveniji velja nujni ukrep postavitve ograj okrog izpustov, območij proste reje in obor, kjer se gojijo domači prašiči.
Širjenje afriške prašičje kuge pri domačih in divjih prašičih v Evropi, še posebej pa kritične razmere na Balkanu, predstavljajo povečano tveganje za vnos bolezni tudi v našo državo. Zato je Uprava za varno hrano veterinarstvo in varstvo rastlin oziroma Državno središče za nadzor bolezni, oktobra sprejelo sklep, da v Sloveniji velja nujni ukrep postavitve ograj okrog izpustov, območij proste reje in obor, kjer se gojijo domači prašiči.
Zaključuje se zanimiv EIP Pilotni projekt z naslovom Krmni obroki in biodiverziteta v razmerah podnebnih sprememb. V rubriki Minuta za kmetijstvo in podeželje ga bo predstavila dr. Marija Klopčič. Takoj po poročilih ob 9.00.
Zaključuje se zanimiv EIP Pilotni projekt z naslovom Krmni obroki in biodiverziteta v razmerah podnebnih sprememb. V rubriki Minuta za kmetijstvo in podeželje ga bo predstavila dr. Marija Klopčič. Takoj po poročilih ob 9.00.
Lombergarjevi dnevi so eden izmed osrednjih dogodkov Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor, ki bodo letos v treh dneh združil znanstvenike, strokovne delavce in kmetovalce iz vinogradniške, poljedelske in sadjarske pridelave in proizvodnje. Gre za strokovne posvete, na katerih bomo skupaj s tujimi in domačimi strokovnjaki predstavili aktualne izzive, rešitve le teh in nekatere tehnološke novosti. Več informacij najdete na tej povezavi…
Lombergarjevi dnevi so eden izmed osrednjih dogodkov Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor, ki bodo letos v treh dneh združil znanstvenike, strokovne delavce in kmetovalce iz vinogradniške, poljedelske in sadjarske pridelave in proizvodnje. Gre za strokovne posvete, na katerih bomo skupaj s tujimi in domačimi strokovnjaki predstavili aktualne izzive, rešitve le teh in nekatere tehnološke novosti. Več informacij najdete na tej povezavi…
V petek 15. novembra se izteče rok, do katerega lahko kmetje gnojijo s tekočimi organskimi gnojili. Medtem ko so v večjem delu Slovenije talne razmere primerne in omogočajo razvoz, pa se kmetje na območju Ljubljanskega Barja, v okolici Grosuplja in Kočevja, pa tudi v nekaterih drugih predelih Slovenije srečujejo z dejstvom, da so tla premokra in nenosilna in je razvoz gnojil otežen. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je zato na kmetijsko ministrstvo dala pobudo, da bi se na teh območjih rok za gnojenje podaljšalo. A žal neuspešno.
V petek 15. novembra se izteče rok, do katerega lahko kmetje gnojijo s tekočimi organskimi gnojili. Medtem ko so v večjem delu Slovenije talne razmere primerne in omogočajo razvoz, pa se kmetje na območju Ljubljanskega Barja, v okolici Grosuplja in Kočevja, pa tudi v nekaterih drugih predelih Slovenije srečujejo z dejstvom, da so tla premokra in nenosilna in je razvoz gnojil otežen. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je zato na kmetijsko ministrstvo dala pobudo, da bi se na teh območjih rok za gnojenje podaljšalo. A žal neuspešno.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in Zadružna zveza Slovenije pozivata Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da prestavi datum, do katerega morajo biti njive pokrite s prezimno zeleno odejo. Letošnje težavne vremenske razmere z obilico padavin in izjemno namočenostjo tal kmetom namreč onemogočajo izpolnitev zahtev po pokritosti tal, še posebej če upoštevajo zahteve dobre kmetijske prakse in varovanja tal.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in Zadružna zveza Slovenije pozivata Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da prestavi datum, do katerega morajo biti njive pokrite s prezimno zeleno odejo. Letošnje težavne vremenske razmere z obilico padavin in izjemno namočenostjo tal kmetom namreč onemogočajo izpolnitev zahtev po pokritosti tal, še posebej če upoštevajo zahteve dobre kmetijske prakse in varovanja tal.
Potem ko je Slovenija pred dnevi na EU komisijo vendarle naslovila prošnjo za sredstva iz t.i. kmetijske rezerve, ki bodo namenjena pomoči prizadetim v letošnji pomladanski pozebi in drugih vremenskih nevšečnostih, predvsem vinogradniki in sadjarji pričakujejo, da bo odločitev za dodelitev pozitivna. Tako na Zadružni zvezi Slovenije, kot tudi v KGZS so namreč ministrico že julija prosili, da se Slovenija pridruži Nemčiji in drugim državam, ki so za to pomoč zaprosile v drugem krogu, potem ko so sredstva v prvem krogu prejele le Poljska, Češka in Avstrija.
Potem ko je Slovenija pred dnevi na EU komisijo vendarle naslovila prošnjo za sredstva iz t.i. kmetijske rezerve, ki bodo namenjena pomoči prizadetim v letošnji pomladanski pozebi in drugih vremenskih nevšečnostih, predvsem vinogradniki in sadjarji pričakujejo, da bo odločitev za dodelitev pozitivna. Tako na Zadružni zvezi Slovenije, kot tudi v KGZS so namreč ministrico že julija prosili, da se Slovenija pridruži Nemčiji in drugim državam, ki so za to pomoč zaprosile v drugem krogu, potem ko so sredstva v prvem krogu prejele le Poljska, Češka in Avstrija.
Skoraj tri desetletja že je 15. oktober Svetovni dan kmetic. OZN, ki ga je leta 2007 tudi uradno razglasila, si je ob tem postavila visoke cilje, posebej usmerjene v tretji svet: Zmanjšati revščino in nasilje nad ženskami na podeželju, izboljšati izobrazbeno raven žensk ter zmanjšati njihovo ekonomsko in politično neenakopravnost. In koliko od tega je v treh desetletjih uspelo?
Skoraj tri desetletja že je 15. oktober Svetovni dan kmetic. OZN, ki ga je leta 2007 tudi uradno razglasila, si je ob tem postavila visoke cilje, posebej usmerjene v tretji svet: Zmanjšati revščino in nasilje nad ženskami na podeželju, izboljšati izobrazbeno raven žensk ter zmanjšati njihovo ekonomsko in politično neenakopravnost. In koliko od tega je v treh desetletjih uspelo?
V Forumu za kmetijstvo in podeželje pri SDS pred letošnjimi volitvami v Kmetijsko gozdarsko zbornico izpostavljajo pomen podpore prenosu kmetij na mlade in pri tem ne pozabiti tudi na prenosnike, pravi dr. Jože Podgoršek in dodaja, da je nujno vzpostaviti pravičen sistem plačil na OMD področjih in sredstva za to poiskati tudi na področju turizma. Ne sme se pa pozabiti tudi na gozdarstvo …
V Forumu za kmetijstvo in podeželje pri SDS pred letošnjimi volitvami v Kmetijsko gozdarsko zbornico izpostavljajo pomen podpore prenosu kmetij na mlade in pri tem ne pozabiti tudi na prenosnike, pravi dr. Jože Podgoršek in dodaja, da je nujno vzpostaviti pravičen sistem plačil na OMD področjih in sredstva za to poiskati tudi na področju turizma. Ne sme se pa pozabiti tudi na gozdarstvo …
V društvu Slovenski kmet pred nedeljskimi volitvami v Kmetijsko gozdarsko zbornico med ključnimi problemi izpostavljajo neustrezen položaj slovenskega kmeta v družbi, izvrševanje pravice do kmetovanja in dostop do kmetijskih zemljišč ter problematiko subvencij. Izdelane imajo tudi rešitve ...
V društvu Slovenski kmet pred nedeljskimi volitvami v Kmetijsko gozdarsko zbornico med ključnimi problemi izpostavljajo neustrezen položaj slovenskega kmeta v družbi, izvrševanje pravice do kmetovanja in dostop do kmetijskih zemljišč ter problematiko subvencij. Izdelane imajo tudi rešitve ...
Vsako delavniško jutro ob 8.50 nekaj minut namenimo nasvetom za pridelavo dobre in zdrave domače hrane ter razvoj podeželja. Rubriko pripravljamo v sodelovanju s kmetijskimi svetovalkami in svetovalci ter drugimi strokovnjaki tega področja.
V prvem delu lahko slišite nekaj najbolj zanimivih odgovorov kmeta Petra Apata v prvi epizodi podkasta RAST, ki je sanjsko službo vodje razvoja v visoko tehnološkem podjetju zamenjal za vodenje domače kmetije. Predstavili pa smo tudi dva raziskovalna projekta, povezana z živinorejo in izpusti.
Pred vrati je jubilejno leto 2025. Prvo sveto leto je že leta 1300 uvedel Bonifacij VIII. Gre za celoletni poudarek, ki ga želi dati Cerkev v duhovnem in družbenem življenju. Kako lahko posameznik vstopi skozi svoja duhovna sveta vrata in kakšne priložnosti se odpirajo ob svetoletnem romanju upanja? O tem smo se pogovarjali s frančiškanom in rektorjem bazilike na Brezjah p. dr. Robertom Bahčičem.
Velika večina ljudi želi uvesti v svoje življenje vsaj kakšno spremembo. Radi bi jedli bolj zdravo, shujšali, se več gibali, zmanjšali stres, bolje spali. Za prepad med željo in dejanjem krivimo marsikaj, najpogosteje pa sebe. Ljudje ponotranjijo sporočilo naše kulture, ki nam govori: ‘Sam, si kriv. Moral bi več telovaditi, vendar tega ne delaš. Sram te bodi.’ Naj vam povem, da niste krivi vi. To je nekaj stavkov iz uvoda v knjigo z naslovom Drobne navade Dr. Briana Fogga, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji Sol in luč. Izšla je pri založbi Primus.
V Narodni in univerzitetni knjižnici so podelili Trubarjevi priznanji za leto 2024. V Galeriji Cankarjevega doma je vrata odprl 15. Slovenski bienale ilustracije, podelili so tudi nagrado, plaketi in priznanja Hinka Smrekarja. Društvo slovenskih pisateljev ima novega predsednika, v Trstu rojenega pesnika, pisatelja, dramatika in kritika Marija Čuka.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Govorili smo prezgodaj rojenih otrocih, za katere je v naši državi zelo dobro poskrbljeno. Babica Rosemarie Franc in strokovna vodja zdravstvene in babiške nege mariborske porodnišnice nam je pojasnila, katere so najpogostejše zdravstvene težave, s katerimi se soočajo in kateri strokovnjaki se z njimi ukvarjajo.
Tema oddaje je bila povezana z odvisnostjo od nikotina, saj uporaba novih tobačnih in nikotinskih izdelkov med dijaki hitro narašča. O posledicah smo govorili z gostjo Heleno Koprivnikar, višjo zdravnico specialistko na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.