V prvem malem misijonskem nagovoru je duhovnik Mitja Markovič razmišljal o življenjsko izpostavljenih trenutkih in mestu molitve v takih situacijah.
Radijski misijon 2024
Sedma in hkrati zadnja misijonska razglednica je nastala pred baziliko sv. Klare.
Radijski misijon 2024
Sedma in hkrati zadnja misijonska razglednica je nastala pred baziliko sv. Klare.
Radijski misijon 2024
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Radijski misijon 2024
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Radijski misijon 2024
Zadnji osrednji misijonski nagovor 19. Radijskega misijona je nastal v romarskem domu v Assisiju. Kapucin brat Štefan Kožuh je spregovoril o tem, kako živeti vstajenjsko.
Radijski misijon 2024
Zadnji osrednji misijonski nagovor 19. Radijskega misijona je nastal v romarskem domu v Assisiju. Kapucin brat Štefan Kožuh je spregovoril o tem, kako živeti vstajenjsko.
Radijski misijon 2024
Šesta misijonska razglednica je nastala v cerkvi Svete Marije Velike v Assisiju. Gre za cerkev, ki je bila nekoč stolnica, danes pa jo upravljajo bratje kapucini, v njej pa je tudi grob blaženega Carla Acutisa. V tej cerkvi je sv. Frančišek vrnil obleko svojemu očetu.
Radijski misijon 2024
Šesta misijonska razglednica je nastala v cerkvi Svete Marije Velike v Assisiju. Gre za cerkev, ki je bila nekoč stolnica, danes pa jo upravljajo bratje kapucini, v njej pa je tudi grob blaženega Carla Acutisa. V tej cerkvi je sv. Frančišek vrnil obleko svojemu očetu.
Radijski misijon 2024
Matej Nastran, župnik v Škofji Loki, je v Misijonskem jutru razmišljal o moči molitve in spovedi, osrednja nit je bila misel na Marijino pot zaupanja in ponižnosti. Če živimo v strahu, se težko odpremo delovanju Svetega duha. Kako se lahko po Marijinem zgledu izročimo in se damo na voljo Božjemu delovanju v nas?
Radijski misijon 2024
Matej Nastran, župnik v Škofji Loki, je v Misijonskem jutru razmišljal o moči molitve in spovedi, osrednja nit je bila misel na Marijino pot zaupanja in ponižnosti. Če živimo v strahu, se težko odpremo delovanju Svetega duha. Kako se lahko po Marijinem zgledu izročimo in se damo na voljo Božjemu delovanju v nas?
Radijski misijon 2024
»Brez osebnega stika z Gospodom, brez molitve, se srce izprazni. Človek lahko izgubi orientacijo. Hitro se zgodi, da samo še hitimo, ne da bi preverjali, če sploh v pravo smer. In tudi še tako dobri in plemeniti nameni našega dela, izgubijo svoj polet. Brez Gospoda in tesnega stika z njim, nekaj, kar je bilo ljubezen, lahko hitro postane le še rutina,« je v današnjem malem misijonskem nagovoru opozoril duhovnik Mitja Markovič.6. dan: Mitja Markovič – Vsaka molitev je učinkovita
Radijski misijon 2024
»Brez osebnega stika z Gospodom, brez molitve, se srce izprazni. Človek lahko izgubi orientacijo. Hitro se zgodi, da samo še hitimo, ne da bi preverjali, če sploh v pravo smer. In tudi še tako dobri in plemeniti nameni našega dela, izgubijo svoj polet. Brez Gospoda in tesnega stika z njim, nekaj, kar je bilo ljubezen, lahko hitro postane le še rutina,« je v današnjem malem misijonskem nagovoru opozoril duhovnik Mitja Markovič.6. dan: Mitja Markovič – Vsaka molitev je učinkovita
Radijski misijon 2024
Ponižnost – Mati Cerkev, je osrednja tema šestega nagovora kapucina brata Štefana Kožuha. Osrednji misijonar je zato o ponižnosti govoril najprej v cerkvi, kjer je sv. Frančišek Asiški slekel svoja posvetna oblačila in ga škof odene v svoj plašč, nato pa je drugi del nagovora opravil pred baziliko svetega Frančiška.
Radijski misijon 2024
Ponižnost – Mati Cerkev, je osrednja tema šestega nagovora kapucina brata Štefana Kožuha. Osrednji misijonar je zato o ponižnosti govoril najprej v cerkvi, kjer je sv. Frančišek Asiški slekel svoja posvetna oblačila in ga škof odene v svoj plašč, nato pa je drugi del nagovora opravil pred baziliko svetega Frančiška.
Radijski misijon 2024
Peta misijonska razglednica je predstavila cerkev Sv. Maseja v Assisiju. Gre za kraj, kjer je sv. Frančišek stregel gobavcem.
Radijski misijon 2024
Peta misijonska razglednica je predstavila cerkev Sv. Maseja v Assisiju. Gre za kraj, kjer je sv. Frančišek stregel gobavcem.
Radijski misijon 2024
Molitev, utrip življenja
Radijski misijon 2024 bo potekal pod naslovom: »Molitev, utrip življenja«. S sporočilom želimo slediti želji papeža Frančiška, da je leto 2024 leto molitve kot priprava na sveto leto, ki ga bomo obhajali v prihodnjem letu. Osrednje govore je pripravil kapucin br. Štefan Kožuh in smo jih posneli v krajih svetega Frančiška Asiškega. Spodbude za napredovanje na poti svetosti, h kateremu smo vsi povabljeni od sv. krsta naprej, sta pripravila tudi duhovnik Mitja Markovič, ki je župnik v Šentjurju pri Celju, in gledališki igralec Gregor Čušin.
Duhovna misel
“Predstojniki naj se ponašajo s to službo toliko, kolikor bi se, če bi bili določeni za službo umivanja nog bratom,” je naročal sveti Frančišek in tudi “Blagor služabniku, ki se tako ponižno vede med svojimi podrejenimi, kakor če bi bil med svojimi gospodarji.”
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 27. januar 2026 ob 05-ih
Kmetijska oddaja
Zbrali smo odmeve na zadnje dogajanje okrog sprejetja trgovinskega sporazuma Mercosur. V osrednjem delu pa je bila naša gostja Polona Scheuba (Šojba), podpredsednica delovne skupine sadje in zelenjava pri Copa Cogeca. Pojasnila je, kako v tej organizaciji komentirajo omnibus paket za t.i. poenostavitev in krepitev varnosti hrane in krme.
Naš gost
Marjan Bečan je duhovnik že 60 let, torej je biseromašnik. Kar 45 let je deloval med rojaki v Münchnu v Nemčiji, prej pa je bil 12 let prefekt v slovenskem bogoslovnem semenišču v izseljenstvu v Argentini. Rodil se je v Ljubljani leta 1940. Mati je bila šivilja, oče pa poklicni šofer. Že leta 1941 so Nemci družino odpeljali v Pliberk na avstrijsko Koroško. Tam so se srečevali tudi z begunci iz takratne Jugoslavije. Leta 1949 sta se starša odločila za odhod v Argentino. Tam je Marjan Bečan nadaljeval osnovno šolo, po njej pa je vstopil v slovenski zavod v Adrogue. Po dokončani gimnaziji je vstopil v slovensko bogoslovno semenišče v izseljenstvu v Adrogueju, ki je v 20 letih obstoja slovenski skupnosti dal 52 duhovnikov. Edo Škulj in Marjan Bečan sta bila zadnja dva novomašnika iz tega bogoslovja. Mašniško posvečenje je prejel 18. decembra 1965, že naslednji dan pa je imel novo mašo. Od leta 2023 živi v Ljubljani, v Duhovniškem domu Mane Nobiscum, kjer smo tudi posneli pogovor za oddajo.
Slovencem po svetu in domovini
Herta Maurer-Lausegger je za življenjsko delo na področju etnologije, jezikoslovja ter dokumentacije slovenskih narečij na avstrijskem Koroškem včeraj prejela 47. Tischlerjevo nagrado, ki jo podeljujeta Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev. Predsednik slednjega Zdravko Inzko pravi, da nagrajenka odkriva skrite zaklade in omogoča, da nekatere stvari, kot ziljsko narečje, ne odidejo v pozabo. Vse življenje si je prizadevala za ohranjanje kulturne dediščine na Koroškem, v zadnjem času še posebej na Zili. Janko Krištof, predsednik Krščanske kulture zveze, pa je dejal, da je nagrado prejela, ker je našla izgubljene stike in veliko reči otela pozabe. Herti Maurer-Lausegger, ki je prejela že Kugyjevo nagrado, plaketo Nika Kureta, slavistično in koroško deželno nagrado, Tischlerejeva nagrada pomeni zelo veliko in jo namenja vsem, ki so z njo sodelovali in jo v kakršnikoli obliki podprli. Sinoči so v Mohorjevi hiši v Celovcu podelili tudi nagrade govorniškega natečaja za mlade. Prvo mesto je osvojila Mojca Prosen, ki obiskuje Višjo šolo za gospodarske poklice v Št. Petru.
Spoznanje več, predsodek manj
Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o obisku naših škofov pri papežu, ki je med drugim 9. januarja kritiziral akcijo za dostopnost splava. V Davosu so mogočniki naznanili nov politični realizem, bližajo pa se volitve in vprašali smo se kako naj se vede kristjan v dnevih podivjane politične propagande?
Pevci zapojte, godci zagodte
Ljudske pevce Kulturno prosvetno društvo Stane Petrovič Hajdina odlikuje triglasno fantovsko petje ter vsebinsko raznolik pesemski repertoar. Pevci koledujejo za novo leto in svete tri kralje. V domačem kraju pa vsako leto v začetku januarja pripravijo tudi srečanje pevcev in godcev. Odlomke s tega dogodka prinaša oddaja o ljudski glasbi.
Za sožitje
V oddaji smo izpostavili Trstenjakovo leto. Obeležujemo ga v letu 2026, ob 120-letnici rojstva in 30-letnici smrti enega najvplivnejših slovenskih psihologov, antropologov, duhovnikov, mislecev in humanistov dvajsetega stoletja. V večernem pogovoru smo osvetlili tudi nekaj njegovih najvidnejših premislekov.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovencem po svetu in domovini
Herta Maurer-Lausegger je za življenjsko delo na področju etnologije, jezikoslovja ter dokumentacije slovenskih narečij na avstrijskem Koroškem včeraj prejela 47. Tischlerjevo nagrado, ki jo podeljujeta Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev. Predsednik slednjega Zdravko Inzko pravi, da nagrajenka odkriva skrite zaklade in omogoča, da nekatere stvari, kot ziljsko narečje, ne odidejo v pozabo. Vse življenje si je prizadevala za ohranjanje kulturne dediščine na Koroškem, v zadnjem času še posebej na Zili. Janko Krištof, predsednik Krščanske kulture zveze, pa je dejal, da je nagrado prejela, ker je našla izgubljene stike in veliko reči otela pozabe. Herti Maurer-Lausegger, ki je prejela že Kugyjevo nagrado, plaketo Nika Kureta, slavistično in koroško deželno nagrado, Tischlerejeva nagrada pomeni zelo veliko in jo namenja vsem, ki so z njo sodelovali in jo v kakršnikoli obliki podprli. Sinoči so v Mohorjevi hiši v Celovcu podelili tudi nagrade govorniškega natečaja za mlade. Prvo mesto je osvojila Mojca Prosen, ki obiskuje Višjo šolo za gospodarske poklice v Št. Petru.