Peta misijonska razglednica je predstavila cerkev Sv. Maseja v Assisiju. Gre za kraj, kjer je sv. Frančišek stregel gobavcem.
Peta misijonska razglednica je predstavila cerkev Sv. Maseja v Assisiju. Gre za kraj, kjer je sv. Frančišek stregel gobavcem.
Peta misijonska razglednica je predstavila cerkev Sv. Maseja v Assisiju. Gre za kraj, kjer je sv. Frančišek stregel gobavcem.
Radijski misijon 2024
Sedma in hkrati zadnja misijonska razglednica je nastala pred baziliko sv. Klare.
Radijski misijon 2024
Sedma in hkrati zadnja misijonska razglednica je nastala pred baziliko sv. Klare.
Radijski misijon 2024
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Radijski misijon 2024
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Radijski misijon 2024
Zadnji osrednji misijonski nagovor 19. Radijskega misijona je nastal v romarskem domu v Assisiju. Kapucin brat Štefan Kožuh je spregovoril o tem, kako živeti vstajenjsko.
Radijski misijon 2024
Zadnji osrednji misijonski nagovor 19. Radijskega misijona je nastal v romarskem domu v Assisiju. Kapucin brat Štefan Kožuh je spregovoril o tem, kako živeti vstajenjsko.
Radijski misijon 2024
Šesta misijonska razglednica je nastala v cerkvi Svete Marije Velike v Assisiju. Gre za cerkev, ki je bila nekoč stolnica, danes pa jo upravljajo bratje kapucini, v njej pa je tudi grob blaženega Carla Acutisa. V tej cerkvi je sv. Frančišek vrnil obleko svojemu očetu.
Radijski misijon 2024
Šesta misijonska razglednica je nastala v cerkvi Svete Marije Velike v Assisiju. Gre za cerkev, ki je bila nekoč stolnica, danes pa jo upravljajo bratje kapucini, v njej pa je tudi grob blaženega Carla Acutisa. V tej cerkvi je sv. Frančišek vrnil obleko svojemu očetu.
Radijski misijon 2024
Matej Nastran, župnik v Škofji Loki, je v Misijonskem jutru razmišljal o moči molitve in spovedi, osrednja nit je bila misel na Marijino pot zaupanja in ponižnosti. Če živimo v strahu, se težko odpremo delovanju Svetega duha. Kako se lahko po Marijinem zgledu izročimo in se damo na voljo Božjemu delovanju v nas?
Radijski misijon 2024
Matej Nastran, župnik v Škofji Loki, je v Misijonskem jutru razmišljal o moči molitve in spovedi, osrednja nit je bila misel na Marijino pot zaupanja in ponižnosti. Če živimo v strahu, se težko odpremo delovanju Svetega duha. Kako se lahko po Marijinem zgledu izročimo in se damo na voljo Božjemu delovanju v nas?
Radijski misijon 2024
»Brez osebnega stika z Gospodom, brez molitve, se srce izprazni. Človek lahko izgubi orientacijo. Hitro se zgodi, da samo še hitimo, ne da bi preverjali, če sploh v pravo smer. In tudi še tako dobri in plemeniti nameni našega dela, izgubijo svoj polet. Brez Gospoda in tesnega stika z njim, nekaj, kar je bilo ljubezen, lahko hitro postane le še rutina,« je v današnjem malem misijonskem nagovoru opozoril duhovnik Mitja Markovič.6. dan: Mitja Markovič – Vsaka molitev je učinkovita
Radijski misijon 2024
»Brez osebnega stika z Gospodom, brez molitve, se srce izprazni. Človek lahko izgubi orientacijo. Hitro se zgodi, da samo še hitimo, ne da bi preverjali, če sploh v pravo smer. In tudi še tako dobri in plemeniti nameni našega dela, izgubijo svoj polet. Brez Gospoda in tesnega stika z njim, nekaj, kar je bilo ljubezen, lahko hitro postane le še rutina,« je v današnjem malem misijonskem nagovoru opozoril duhovnik Mitja Markovič.6. dan: Mitja Markovič – Vsaka molitev je učinkovita
Radijski misijon 2024
Ponižnost – Mati Cerkev, je osrednja tema šestega nagovora kapucina brata Štefana Kožuha. Osrednji misijonar je zato o ponižnosti govoril najprej v cerkvi, kjer je sv. Frančišek Asiški slekel svoja posvetna oblačila in ga škof odene v svoj plašč, nato pa je drugi del nagovora opravil pred baziliko svetega Frančiška.
Radijski misijon 2024
Ponižnost – Mati Cerkev, je osrednja tema šestega nagovora kapucina brata Štefana Kožuha. Osrednji misijonar je zato o ponižnosti govoril najprej v cerkvi, kjer je sv. Frančišek Asiški slekel svoja posvetna oblačila in ga škof odene v svoj plašč, nato pa je drugi del nagovora opravil pred baziliko svetega Frančiška.

Duhovna misel
Že leta 1857 je Anthony Trallope v listu Barechester Towers zapisal: »Najbrž ni večje težave, ki tare ljudi v civiliziranih in svobodnih ...
Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Naš gost
Dr. Tatjana Avšič Županc je letošnja Zoisova nagrajenka za življenjsko delo in izjemno zanimiva sogovornica, zaljubljena v mikrobiologijo, zlasti virologijo. V oddaji Naš gost smo izvedeli veliko o njenem zanimivem delu, ki se vedno začne v naravi in nadaljuje v laboratoriju. Odgovorila je tudi na vprašanje, kako ravna ob zavedanju, da so virusi del našega življenja.
Doživetja narave
Letos mineva 130 let, odkar je Jakob Aljaž postavil stolp na vrhu Triglava. Nedavno je zaokrožila pobuda, da bi 7. avgust, dan, ko je Triglav leta 1895 tudi uradno postal slovenski, razglasili kot državni praznik. Pobudo je dal Marko Viduka iz Bohinja, ki je bil naš gost. Povedal nam je, zakaj je prišel do te ideje, poslušalci pa so delili svoje mnenje o njegovi pobudi. Z nami je bil tudi konservator-restavrator iz Narodnega muzeja Slovenije mag. Gorazd Lemajič, ki je avtor razstave »Ta pleh ima dušo!«
Pogovor o
Pred lokalnimi volitvami, ki nas čakajo čez približno leto dni, smo spregovorili o financiranju občin, njihovih nalogah, centralizaciji države in demokratičnem deficitu na lokalni ravni. O omenjenem so v oddaji spregovorili predsednik Državnega sveta Marko Lotrič, župan Občine Ivančna Gorica Dušan Strnad, župan Občine Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar in politologinjo s Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici dr. Simona Kukovič.
Slovencem po svetu in domovini
Zavod RS za zaposlovanje v sodelovanju z veleposlaništvom naše države v Buenos Airesu v Argentini v tem tednu pripravlja dogodke z naslovom Življenje in delo v Sloveniji. Predstaviti želijo priložnosti na slovenskem trgu dela ter s pomočjo celovitih in verodostojnih informacij omogočiti podporo pri morebitnem vključevanju v matično domovino, v delovno in življenjsko okolje v Sloveniji. Predstavili se bodo ugledni slovenski delodajalci in njihove potrebe s področja zdravstva in socialnega varstva, obiskovalci pa bodo imeli priložnost za osebno predstavitev in neposreden pogovor s sodelujočimi delodajalci. V Buenos Airesu bodo tri srečanja jutri popoldne po lokalnem času, v Mendozi pa to soboto v dopoldanskem času.
Kulturni utrinki
V Zavodu sv. Stanislava je že na ogled slikarska razstava z naslovom SLIKE akademskega slikarja, profesorja na Pedagoški fakulteti dr. Jurija Selana, ki je tudi nekdanji dijak Škofijske klasične gimnazije. Uradno odprtje bo v četrtek, 20. novembra, ob 18.00 v dvorani Matija Tomca. Razstavo so postavili ob godu sv. Stanislava in 120-letnici Zavoda sv. Stanislava.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalko je zanimalo, kaj dela narobe pri pripravi ajdovega kruha. Večkrat ga premeša in lepo vzhaja, ko pa ga damo v pečico, se sesede skorja, je lepo zapečena sredica, pa kot bi bila surova. Sestra Nikolina je svetovala, naj ajdovi moki doda še malo pšenične (krušne ali bele) ali pirine moke (razmerje 3 : 1). Ajdovo moko je treba popariti s slano vodo, da dobi kot en suhi žganec. V jamico strese še pšenično ali pirino moko, doda kvas in pusti da vzhaja. Nato meša, po žlicah še dodaja tekočino (voda, mleko, sirotka), doda še 2 žlici maščobe. Testo bo zelo lepljivo. Treba ga je temeljito pregnesti, da ga čim bolj obdelamo, da postane mehko. S pomočjo kartice testo postrga s sten posode, očisti še roke in čez skledo pokrije s prtom. Vzhaja do podvojene količine, nato ga lahko še enkrat pregnete (z mokrimi rokami bo bolje) ali pa ga že da v škatlast model – na dno damo peki papir. Če ga nalagamo v plasteh, lahko vmes potresemo grobo narezane orehe ali drugo zrnje. V modelu naj bo do polovice višine, saj znova vzhaja. Vmes segrejemo pečico, da bo vročina lepo zajela testo. Peče se približno 40 minut. V nadaljevanju je svoj recept za ajdov kruh z nami delila še ena poslušalka. Ta pa pripravlja kruh z dodatkom navadnega tekočega jogurta.
Zakladi naše dediščine
Afrodita Hebar Kljun že trideset let ustvarja s čipkami. Povedla bo, kako se je srečala z njo in zakaj jo še vedno navdihuje. Vključena je tudi v Združenje slovenskih klekljaric. Njegovo osnovno poslanstvo je ohranjanje čipkarstva, širjenje znanja in spodbujanje razvoja na tem področju. S tem namenom organiziramo razstave, klekljarske natečaje in izdajamo klekljarsko revijo Čipkarski bilten.
Minute za kmetijstvo in podeželje
V letošnjem letu, ko je suša zelo prizadela slovensko pridelavo krompirja in je naš trg pod izjemnim dampinškim pritiskom krompirja iz največjih EU pridelovalk, bi namreč bilo groteskno, če bi se izkazalo, da v Tednu slovenske hrane naši otroci v šolah in vrtcih jedo recimo nemški krompir in ne slovenskega.