Šesta misijonska razglednica je nastala v cerkvi Svete Marije Velike v Assisiju. Gre za cerkev, ki je bila nekoč stolnica, danes pa jo upravljajo bratje kapucini, v njej pa je tudi grob blaženega Carla Acutisa. V tej cerkvi je sv. Frančišek vrnil obleko svojemu očetu.
Šesta misijonska razglednica je nastala v cerkvi Svete Marije Velike v Assisiju. Gre za cerkev, ki je bila nekoč stolnica, danes pa jo upravljajo bratje kapucini, v njej pa je tudi grob blaženega Carla Acutisa. V tej cerkvi je sv. Frančišek vrnil obleko svojemu očetu.
Radijski misijon 2024
Sedma in hkrati zadnja misijonska razglednica je nastala pred baziliko sv. Klare.
Radijski misijon 2024
Sedma in hkrati zadnja misijonska razglednica je nastala pred baziliko sv. Klare.
Radijski misijon 2024
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Radijski misijon 2024
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Radijski misijon 2024
Zadnji osrednji misijonski nagovor 19. Radijskega misijona je nastal v romarskem domu v Assisiju. Kapucin brat Štefan Kožuh je spregovoril o tem, kako živeti vstajenjsko.
Radijski misijon 2024
Zadnji osrednji misijonski nagovor 19. Radijskega misijona je nastal v romarskem domu v Assisiju. Kapucin brat Štefan Kožuh je spregovoril o tem, kako živeti vstajenjsko.
Radijski misijon 2024
Matej Nastran, župnik v Škofji Loki, je v Misijonskem jutru razmišljal o moči molitve in spovedi, osrednja nit je bila misel na Marijino pot zaupanja in ponižnosti. Če živimo v strahu, se težko odpremo delovanju Svetega duha. Kako se lahko po Marijinem zgledu izročimo in se damo na voljo Božjemu delovanju v nas?
Radijski misijon 2024
Matej Nastran, župnik v Škofji Loki, je v Misijonskem jutru razmišljal o moči molitve in spovedi, osrednja nit je bila misel na Marijino pot zaupanja in ponižnosti. Če živimo v strahu, se težko odpremo delovanju Svetega duha. Kako se lahko po Marijinem zgledu izročimo in se damo na voljo Božjemu delovanju v nas?
Radijski misijon 2024
»Brez osebnega stika z Gospodom, brez molitve, se srce izprazni. Človek lahko izgubi orientacijo. Hitro se zgodi, da samo še hitimo, ne da bi preverjali, če sploh v pravo smer. In tudi še tako dobri in plemeniti nameni našega dela, izgubijo svoj polet. Brez Gospoda in tesnega stika z njim, nekaj, kar je bilo ljubezen, lahko hitro postane le še rutina,« je v današnjem malem misijonskem nagovoru opozoril duhovnik Mitja Markovič.6. dan: Mitja Markovič – Vsaka molitev je učinkovita
Radijski misijon 2024
»Brez osebnega stika z Gospodom, brez molitve, se srce izprazni. Človek lahko izgubi orientacijo. Hitro se zgodi, da samo še hitimo, ne da bi preverjali, če sploh v pravo smer. In tudi še tako dobri in plemeniti nameni našega dela, izgubijo svoj polet. Brez Gospoda in tesnega stika z njim, nekaj, kar je bilo ljubezen, lahko hitro postane le še rutina,« je v današnjem malem misijonskem nagovoru opozoril duhovnik Mitja Markovič.6. dan: Mitja Markovič – Vsaka molitev je učinkovita
Radijski misijon 2024
Ponižnost – Mati Cerkev, je osrednja tema šestega nagovora kapucina brata Štefana Kožuha. Osrednji misijonar je zato o ponižnosti govoril najprej v cerkvi, kjer je sv. Frančišek Asiški slekel svoja posvetna oblačila in ga škof odene v svoj plašč, nato pa je drugi del nagovora opravil pred baziliko svetega Frančiška.
Radijski misijon 2024
Ponižnost – Mati Cerkev, je osrednja tema šestega nagovora kapucina brata Štefana Kožuha. Osrednji misijonar je zato o ponižnosti govoril najprej v cerkvi, kjer je sv. Frančišek Asiški slekel svoja posvetna oblačila in ga škof odene v svoj plašč, nato pa je drugi del nagovora opravil pred baziliko svetega Frančiška.
Radijski misijon 2024
Peta misijonska razglednica je predstavila cerkev Sv. Maseja v Assisiju. Gre za kraj, kjer je sv. Frančišek stregel gobavcem.
Radijski misijon 2024
Peta misijonska razglednica je predstavila cerkev Sv. Maseja v Assisiju. Gre za kraj, kjer je sv. Frančišek stregel gobavcem.
Radijski misijon 2024
Molitev, utrip življenja
Radijski misijon 2024 bo potekal pod naslovom: »Molitev, utrip življenja«. S sporočilom želimo slediti želji papeža Frančiška, da je leto 2024 leto molitve kot priprava na sveto leto, ki ga bomo obhajali v prihodnjem letu. Osrednje govore je pripravil kapucin br. Štefan Kožuh in smo jih posneli v krajih svetega Frančiška Asiškega. Spodbude za napredovanje na poti svetosti, h kateremu smo vsi povabljeni od sv. krsta naprej, sta pripravila tudi duhovnik Mitja Markovič, ki je župnik v Šentjurju pri Celju, in gledališki igralec Gregor Čušin.
Za življenje
Na temo pričakovanj in razočaranj je bil z nami v studiu diakon in logoterapevt Matic Vidic.
Sol in luč
Tokrat je pred nami nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Ko odnosi postanejo družina. Gre za monografijo, znanstveno delo, ki pa odstira vpogled v družinski razvoj, v medosebno dinamiko družinskih odnosov in v družinske odnose. Vsem fazam je dodan tudi primer za lažje spremljanje vsebine. Knjigo je napisala prof. dr. Saša Poljak Lukek, izšla pa je pri Celjski Mohorjevi družbi.
Srečanja
V oddaji Srečanja smo gostili zelo prijetno sogovornico redovnico notredamko sestro Slavko Cekuta iz Novega mesta. Bila je katehistinja, delala je z mladimi in se več let kalila na misijonu njihovega reda v Albaniji. Danes je med drugim prostovoljka Škofijske karitas Novo mesto, obiskuje tudi starejše in onemogle v lokalnem Domu ter sodeluje v projektu Zdravilna beseda. Spregovorila je tudi o soočanju z boleznijo. Vse preizkušnje so jo spremenile in poglobile njeno duhovno življenje ter odnos do dela.
Naš pogled
Med drugim je zapisal: »Ta vlada si je prislužila naziv vlade afer: od spornih imenovanj in kadrovskih eksperimentov, afere Litijska, političnih pritiskov na institucije, do neuspešnih reform brez učinka. Seznam je dolg. Zdaj je čas, da se slovenski volivec zbudi. Da pogleda dejstva. Slovenija še ene takšne vlade ne bo prenesla – vlade, ki slabi gospodarstvo, izganja podjetja, izgublja verodostojnost v EU in Natu ter razkraja temelje demokracije. Čas je za spremembe.«
Slovencem po svetu in domovini
Italijanski senat, zgornji dom parlamenta, je z veliko večino odobril reformo deželnega statuta Furlanije – Julijske krajine, ki uvaja t.i. širše lokalne uprave in s tem vrača pred desetimi leti ukinjene pokrajine. Spremembo deželnega statuta je novembra lani podprl že spodnji dom parlamenta. Reformo je predlagala vladajoča desna koalicija. Deželni svetnik stranke Slovenska skupnost (SSk) Marko Pisani je ocenil, da se je z ukinitvijo pokrajin zmanjšala možnost za aktivno soupravljanje območja, na katerem živi slovenska manjšina. Svet slovenskih organizacij SSO izraža zadovoljstvo ob ponovni ustanovitvi pokrajin v Furlaniji-Julijski krajini. Predsednik Walter Bandelj meni, da gre za velik dosežek za Slovence v Italiji ter za pomembno pridobitev, zlasti za manjše občine na obmejnem območju.
Spoznanje več, predsodek manj
Gostili smo Jana Macarola. Zase pravi, da je multipraktik, sicer pa je ustvarjalec vsebin, izvršni urednik City Magazine Slovenija in strokovnjak za družbena omrežja, vplivnostni marketing ter medijsko produkcijo, ki na področju vsebin in oglaševanja deluje že več kot 18 let. Dotaknili se bomo aktualnih tem, kot so slovenska politika, zdravstvo, umetna inteligenca ter položaj Slovenije v mednarodnem prostoru.
Kulturni utrinki
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti bo podelil nagrado za življenjsko delo in pet odličij posameznikom in skupini, ki pomembno soustvarjajo ljubiteljsko kulturo v svojem lokalnem ali širšem okolju. Ministrstvo za kulturo je sklenilo pogodbo za celovito obnovo in rekonstrukcijo objekta ob Prešernovi domačiji. Dela bo izvajalo podjetje, ki je že rekonstruiralo domačijo in prenovilo Prešernovo rojstno hišo, ki jo bodo za javnost spet odprli ob letošnjem kulturnem prazniku.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Kuhajmo s sestro Nikolino
Sestra Nikolina je povedala, kako naredimo koruzne in ajdove žgance, ki zelo sodijo k joti ali segedinu. Za koruzne potrebujemo koruzni zdrob, in sicer v 1 ½ l vode (ki jih lahko dodamo še malo olja masla ali pa žlico zaseke tako, da je voda malo pomaščen) stresemo ½ l zdroba. Solimo in takoj začnemo z mešanjem ter počakamo do vrenja. Mešamo 15-20 minut, da se zgosti. Poleti jih lahko jemo s kislim mlekom ali pa zraven ponudimo solato. Ajdove žgance pa zakuhamo v vrelo, slano vodo. Ajdovo moko pomešam z malo pšenične, skupaj presejem in potem stresem v vrelo vodo. Potrebujmo ¾ l vode za ½ k ajdove moke. Kuhamo v večjem, višjem loncu. Ko voda začne vreti, vsujemo kupček moke in pokrijemo. Vrelec vode mora priti čez moko. Nato v moko z ročajem kuhalnice naredimo luknjo in pustimo vreti 10-15 minut. Vodo odcedimo v skledo in začnemo mešati (najbolje z veliko dvorogeljno vilico - leseno ali pa kovinsko). Med mešanjem počasi prilivamo žgančevko. Prilivam toliko časa, da se začnejo delati žganci. Nato zabelimo z vročo maščobo (ocvirki, zaseka, raztopljeno maslo), tako da zacvrči. Nato jih z vilicami zdrobimo. Če skuhamo večjo količino, jih nadrobimo po delih.
Življenje išče pot
Pred Dnevom odprtih vrat v Škofijski klasični gimnaziji ter Dijaškem domu v Zavodu sv. Stanislava 31. januarja, smo na pogovor povabili tamkajšnjega profesorja slovenščine Davida Puca. Kakšni so mladi danes in kako na branje vpliva uporaba spleta ter družbenih omrežij?