V prvem malem misijonskem nagovoru je duhovnik Mitja Markovič razmišljal o življenjsko izpostavljenih trenutkih in mestu molitve v takih situacijah.
Radijski misijon 2024
Sedma in hkrati zadnja misijonska razglednica je nastala pred baziliko sv. Klare.
Radijski misijon 2024
Sedma in hkrati zadnja misijonska razglednica je nastala pred baziliko sv. Klare.
Radijski misijon 2024
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Radijski misijon 2024
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Radijski misijon 2024
Zadnji osrednji misijonski nagovor 19. Radijskega misijona je nastal v romarskem domu v Assisiju. Kapucin brat Štefan Kožuh je spregovoril o tem, kako živeti vstajenjsko.
Radijski misijon 2024
Zadnji osrednji misijonski nagovor 19. Radijskega misijona je nastal v romarskem domu v Assisiju. Kapucin brat Štefan Kožuh je spregovoril o tem, kako živeti vstajenjsko.
Radijski misijon 2024
Šesta misijonska razglednica je nastala v cerkvi Svete Marije Velike v Assisiju. Gre za cerkev, ki je bila nekoč stolnica, danes pa jo upravljajo bratje kapucini, v njej pa je tudi grob blaženega Carla Acutisa. V tej cerkvi je sv. Frančišek vrnil obleko svojemu očetu.
Radijski misijon 2024
Šesta misijonska razglednica je nastala v cerkvi Svete Marije Velike v Assisiju. Gre za cerkev, ki je bila nekoč stolnica, danes pa jo upravljajo bratje kapucini, v njej pa je tudi grob blaženega Carla Acutisa. V tej cerkvi je sv. Frančišek vrnil obleko svojemu očetu.
Radijski misijon 2024
Matej Nastran, župnik v Škofji Loki, je v Misijonskem jutru razmišljal o moči molitve in spovedi, osrednja nit je bila misel na Marijino pot zaupanja in ponižnosti. Če živimo v strahu, se težko odpremo delovanju Svetega duha. Kako se lahko po Marijinem zgledu izročimo in se damo na voljo Božjemu delovanju v nas?
Radijski misijon 2024
Matej Nastran, župnik v Škofji Loki, je v Misijonskem jutru razmišljal o moči molitve in spovedi, osrednja nit je bila misel na Marijino pot zaupanja in ponižnosti. Če živimo v strahu, se težko odpremo delovanju Svetega duha. Kako se lahko po Marijinem zgledu izročimo in se damo na voljo Božjemu delovanju v nas?
Radijski misijon 2024
»Brez osebnega stika z Gospodom, brez molitve, se srce izprazni. Človek lahko izgubi orientacijo. Hitro se zgodi, da samo še hitimo, ne da bi preverjali, če sploh v pravo smer. In tudi še tako dobri in plemeniti nameni našega dela, izgubijo svoj polet. Brez Gospoda in tesnega stika z njim, nekaj, kar je bilo ljubezen, lahko hitro postane le še rutina,« je v današnjem malem misijonskem nagovoru opozoril duhovnik Mitja Markovič.6. dan: Mitja Markovič – Vsaka molitev je učinkovita
Radijski misijon 2024
»Brez osebnega stika z Gospodom, brez molitve, se srce izprazni. Človek lahko izgubi orientacijo. Hitro se zgodi, da samo še hitimo, ne da bi preverjali, če sploh v pravo smer. In tudi še tako dobri in plemeniti nameni našega dela, izgubijo svoj polet. Brez Gospoda in tesnega stika z njim, nekaj, kar je bilo ljubezen, lahko hitro postane le še rutina,« je v današnjem malem misijonskem nagovoru opozoril duhovnik Mitja Markovič.6. dan: Mitja Markovič – Vsaka molitev je učinkovita
Radijski misijon 2024
Ponižnost – Mati Cerkev, je osrednja tema šestega nagovora kapucina brata Štefana Kožuha. Osrednji misijonar je zato o ponižnosti govoril najprej v cerkvi, kjer je sv. Frančišek Asiški slekel svoja posvetna oblačila in ga škof odene v svoj plašč, nato pa je drugi del nagovora opravil pred baziliko svetega Frančiška.
Radijski misijon 2024
Ponižnost – Mati Cerkev, je osrednja tema šestega nagovora kapucina brata Štefana Kožuha. Osrednji misijonar je zato o ponižnosti govoril najprej v cerkvi, kjer je sv. Frančišek Asiški slekel svoja posvetna oblačila in ga škof odene v svoj plašč, nato pa je drugi del nagovora opravil pred baziliko svetega Frančiška.
Radijski misijon 2024
Peta misijonska razglednica je predstavila cerkev Sv. Maseja v Assisiju. Gre za kraj, kjer je sv. Frančišek stregel gobavcem.
Radijski misijon 2024
Peta misijonska razglednica je predstavila cerkev Sv. Maseja v Assisiju. Gre za kraj, kjer je sv. Frančišek stregel gobavcem.
Radijski misijon 2024
Molitev, utrip življenja
Radijski misijon 2024 bo potekal pod naslovom: »Molitev, utrip življenja«. S sporočilom želimo slediti želji papeža Frančiška, da je leto 2024 leto molitve kot priprava na sveto leto, ki ga bomo obhajali v prihodnjem letu. Osrednje govore je pripravil kapucin br. Štefan Kožuh in smo jih posneli v krajih svetega Frančiška Asiškega. Spodbude za napredovanje na poti svetosti, h kateremu smo vsi povabljeni od sv. krsta naprej, sta pripravila tudi duhovnik Mitja Markovič, ki je župnik v Šentjurju pri Celju, in gledališki igralec Gregor Čušin.
Sol in luč
Tokrat je pred nami nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Ko odnosi postanejo družina. Gre za monografijo, znanstveno delo, ki pa odstira vpogled v družinski razvoj, v medosebno dinamiko družinskih odnosov in v družinske odnose. Vsem fazam je dodan tudi primer za lažje spremljanje vsebine. Knjigo je napisala prof. dr. Saša Poljak Lukek, izšla pa je pri Celjski Mohorjevi družbi.
Naš pogled
Med drugim je zapisal: »Ta vlada si je prislužila naziv vlade afer: od spornih imenovanj in kadrovskih eksperimentov, afere Litijska, političnih pritiskov na institucije, do neuspešnih reform brez učinka. Seznam je dolg. Zdaj je čas, da se slovenski volivec zbudi. Da pogleda dejstva. Slovenija še ene takšne vlade ne bo prenesla – vlade, ki slabi gospodarstvo, izganja podjetja, izgublja verodostojnost v EU in Natu ter razkraja temelje demokracije. Čas je za spremembe.«
Za življenje
Na temo pričakovanj in razočaranj je bil z nami v studiu diakon in logoterapevt Matic Vidic.
Doživetja narave
Druženje prijateljev narave so oblikovali koraki Jakobovih romarjev, ki so lansko leto ob praznovanju 25. obletnice društva izdali knjigo kratkih romarskih zgodb Moja pot. Sveto leto se je sicer zaključilo, a v življenju ostajamo romarji. Goethe je izjavil, da je bila Evropa ustvarjena z romanjem v Kompostelo, Cankarjeve besede pa vabijo: »Tebi romar, je ukazano od nebes, da gledaš, kar drugim ni dano gledati, da poveš, kar drugim ni dano povedati.» Gostji ob 17. uri bosta predsednica Društva prijateljev poti sv. Jakoba Andreja Grahek in romarka Eva Čeč.
Komentar tedna
Pred uveljavitvijo novega Družinskega zakonika leta 2019 smo mnogi v naši družbi močno nasprotovali takšnemu pojmovanju zakona in družine, kot je sedaj uzakonjen. Pri tem smo se sklicevali tudi na t. i. tradicionalno družino. Izhajali smo iz prepričanja, da je lahko zakon samo skupnost moškega in ženske. Zvezi dveh oseb istega spola naj država sicer zagotovi pravno varnost, ne pa tudi nenaravne pravice do posvojitve otrok in heterologne oploditve. Tradicijo ruši tudi izenačitev zunajzakonske skupnosti z zakonsko skupnostjo moškega in ženske, ki se poročita pred matičarjem ali v Cerkvi. Po naravi stvari je takšna izenačitev nedopustna. Kako sprevrženo je, da je cerkvena poroka v naši državi brez pravne vrednosti, čeprav je sklenjena po temeljiti pripravi, in po pravno zelo dodelanem postopku, ki se je oblikoval skozi stoletja.
Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.
Spoznanje več, predsodek manj
Gostili smo Jana Macarola. Zase pravi, da je multipraktik, sicer pa je ustvarjalec vsebin, izvršni urednik City Magazine Slovenija in strokovnjak za družbena omrežja, vplivnostni marketing ter medijsko produkcijo, ki na področju vsebin in oglaševanja deluje že več kot 18 let. Dotaknili se bomo aktualnih tem, kot so slovenska politika, zdravstvo, umetna inteligenca ter položaj Slovenije v mednarodnem prostoru.
Kulturni utrinki
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti bo podelil nagrado za življenjsko delo in pet odličij posameznikom in skupini, ki pomembno soustvarjajo ljubiteljsko kulturo v svojem lokalnem ali širšem okolju. Ministrstvo za kulturo je sklenilo pogodbo za celovito obnovo in rekonstrukcijo objekta ob Prešernovi domačiji. Dela bo izvajalo podjetje, ki je že rekonstruiralo domačijo in prenovilo Prešernovo rojstno hišo, ki jo bodo za javnost spet odprli ob letošnjem kulturnem prazniku.
Komentar tedna
Pred uveljavitvijo novega Družinskega zakonika leta 2019 smo mnogi v naši družbi močno nasprotovali takšnemu pojmovanju zakona in družine, kot je sedaj uzakonjen. Pri tem smo se sklicevali tudi na t. i. tradicionalno družino. Izhajali smo iz prepričanja, da je lahko zakon samo skupnost moškega in ženske. Zvezi dveh oseb istega spola naj država sicer zagotovi pravno varnost, ne pa tudi nenaravne pravice do posvojitve otrok in heterologne oploditve. Tradicijo ruši tudi izenačitev zunajzakonske skupnosti z zakonsko skupnostjo moškega in ženske, ki se poročita pred matičarjem ali v Cerkvi. Po naravi stvari je takšna izenačitev nedopustna. Kako sprevrženo je, da je cerkvena poroka v naši državi brez pravne vrednosti, čeprav je sklenjena po temeljiti pripravi, in po pravno zelo dodelanem postopku, ki se je oblikoval skozi stoletja.
Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Kuhajmo s sestro Nikolino
Sestra Nikolina je povedala, kako naredimo koruzne in ajdove žgance, ki zelo sodijo k joti ali segedinu. Za koruzne potrebujemo koruzni zdrob, in sicer v 1 ½ l vode (ki jih lahko dodamo še malo olja masla ali pa žlico zaseke tako, da je voda malo pomaščen) stresemo ½ l zdroba. Solimo in takoj začnemo z mešanjem ter počakamo do vrenja. Mešamo 15-20 minut, da se zgosti. Poleti jih lahko jemo s kislim mlekom ali pa zraven ponudimo solato. Ajdove žgance pa zakuhamo v vrelo, slano vodo. Ajdovo moko pomešam z malo pšenične, skupaj presejem in potem stresem v vrelo vodo. Potrebujmo ¾ l vode za ½ k ajdove moke. Kuhamo v večjem, višjem loncu. Ko voda začne vreti, vsujemo kupček moke in pokrijemo. Vrelec vode mora priti čez moko. Nato v moko z ročajem kuhalnice naredimo luknjo in pustimo vreti 10-15 minut. Vodo odcedimo v skledo in začnemo mešati (najbolje z veliko dvorogeljno vilico - leseno ali pa kovinsko). Med mešanjem počasi prilivamo žgančevko. Prilivam toliko časa, da se začnejo delati žganci. Nato zabelimo z vročo maščobo (ocvirki, zaseka, raztopljeno maslo), tako da zacvrči. Nato jih z vilicami zdrobimo. Če skuhamo večjo količino, jih nadrobimo po delih.