Is podcast
V oddaji smo se tokrat pogovarjali o stiskah mater in žensk, ki jih pod svoje okrilje sprejmejo v Materinskem domu Solkan. Strokovna vodja Klementina Bajec je povedala, da veliko uporabnic trpi zaradi ekonomskega in spolnega nasilja.
V oddaji smo se tokrat pogovarjali o stiskah mater in žensk, ki jih pod svoje okrilje sprejmejo v Materinskem domu Solkan. Strokovna vodja Klementina Bajec je povedala, da veliko uporabnic trpi zaradi ekonomskega in spolnega nasilja.
V oddaji smo se tokrat pogovarjali o stiskah mater in žensk, ki jih pod svoje okrilje sprejmejo v Materinskem domu Solkan. Strokovna vodja Klementina Bajec je povedala, da veliko uporabnic trpi zaradi ekonomskega in spolnega nasilja.
Gostja oddaje sodelavka Slovenske karita Helena Zevnik Rozman je predstavila seminarje, s katerimi Karitas izobražuje prostovoljce. Letos je v ospredju psihosocialno svetovanje kot podpora materialni in drugi pomoči ljudem v stiski.
Gostja oddaje sodelavka Slovenske karita Helena Zevnik Rozman je predstavila seminarje, s katerimi Karitas izobražuje prostovoljce. Letos je v ospredju psihosocialno svetovanje kot podpora materialni in drugi pomoči ljudem v stiski.
Predstavili smo akcijo Slovenske karitas Z delom do dostojnega življenja. Z njo sodelavci Karitas omogočajo ljudem v Afriki, Albaniji in na Šrilanki dostojnejše življenje. Z nami se je pogovarjala Jana Lampe.
Predstavili smo akcijo Slovenske karitas Z delom do dostojnega življenja. Z njo sodelavci Karitas omogočajo ljudem v Afriki, Albaniji in na Šrilanki dostojnejše življenje. Z nami se je pogovarjala Jana Lampe.
Generalni tajnik Škofijske karitas Murska Sobota Jožef Kociper nam je predstavil letovanja, ki jih Karitas organizira med poletjem in med drugim je povabil tudi k prijavi za naslednje leto.
Generalni tajnik Škofijske karitas Murska Sobota Jožef Kociper nam je predstavil letovanja, ki jih Karitas organizira med poletjem in med drugim je povabil tudi k prijavi za naslednje leto.
Trgovina z ljudmi in sodobno suženjstvo sodita med najobsežnejše zločine na svetu, ki vsak dan vplivajo na milijone moških, žensk in otrok. Trgovina z ljudmi se odvija preko štirih elementov: novačenje, prevara, prisila in namen izkoriščanja. Kdo novači in kdo je najlažja žrtev, nam je v oddaji pojasnila strokovna sodelavka Slovenske karitas Magdalena Strmšek Buh.
Trgovina z ljudmi in sodobno suženjstvo sodita med najobsežnejše zločine na svetu, ki vsak dan vplivajo na milijone moških, žensk in otrok. Trgovina z ljudmi se odvija preko štirih elementov: novačenje, prevara, prisila in namen izkoriščanja. Kdo novači in kdo je najlažja žrtev, nam je v oddaji pojasnila strokovna sodelavka Slovenske karitas Magdalena Strmšek Buh.
Pogovarjali smo se z Nežo Rakovec animatorko na počitnicah Biserov, ki jih organizira Slovenska karitas. Gre za projekt, ki letno na morje pelje več kot 200 otrok iz socialno ogroženih družin. V času letovanja se otroci naučijo skrbeti zase, obenem pa izoblikujejo občutek za skupnost.
Pogovarjali smo se z Nežo Rakovec animatorko na počitnicah Biserov, ki jih organizira Slovenska karitas. Gre za projekt, ki letno na morje pelje več kot 200 otrok iz socialno ogroženih družin. V času letovanja se otroci naučijo skrbeti zase, obenem pa izoblikujejo občutek za skupnost.
Pogovarjali smo se s sodelavcem Škofijske karitas Novo mesto Simonom Dvornikom o akciji Otroci nas potrebujejo, s katero bodo tudi letos pomagali približno 13 tisoč otrokom iz socialno šibkejših družin.
Pogovarjali smo se s sodelavcem Škofijske karitas Novo mesto Simonom Dvornikom o akciji Otroci nas potrebujejo, s katero bodo tudi letos pomagali približno 13 tisoč otrokom iz socialno šibkejših družin.
Govorimo o stiskah družin, ki jim lahko nakažete svoj dar, ob tem pa predstavljamo materialne, socialno-varstvene in druge programe pomoči Slovenske Karitas ter redne dobrodelne akcije za otroke in družine v stiski.
Sestra Bogdana Kavčič je že desetletja predana Afriki in njenim ljudem. Med prvimi usmiljenkami je prišla v osrčje celine, na kateri z vsem misijonarskim srcem deluje še danes. V oddaji bo spregovorila o klicu, časih, ki se spreminjajo, lepoti dela za Boga, o radosti in grozi dela za in z ljudmi. S. Bogdana je doživela in preživela genocid v Ruandi, vihrave čase v Burundiju in revščino v Srednjeafriški republiki. Zaveda se, kako pomembno je skupno delo v sestrski skupnosti, kako nenadomestljiva je pomoč iz domovine. V pogovoru z misijonarko, je čutiti njeno neizmerno hvaležnost slovenskemu človeku za pomoč misijonarjem. Spoznajte predano delo za čisto vodo in vodnjake, sestrino ljubezen do ubogih, domovine in Boga.
Oktober je, kot mesec prej za mlajše učeče, pomemben, skoraj praznični dan za začetnike študente. Akademsko leto poživi univerzitetna okolja, vnese v vrtiljak vsakdanjih poti dodatno mero živahnosti, ki oznani dokončen sklep poletnega. Vključeni v dejavno, aktivno družbo se tega hitro navzamemo in dobimo tudi mi nek dodaten impulz za delo. Ker drug na drugega vplivamo. Lažje se je zbrati, se zavzeto lotevati česarkoli, ob delavnosti, ki jo zaznavamo okrog sebe.
Začetek akademskega leta je dobra podpora za širšo učečo se družbo. V zadnjih dneh smo deležni množice spodbud, ne bom rekla primerov dobrih praks - čeprav tudi teh, ampak življenjskih, poklicno kariernih zgodb izstopajočih, pogumnih in navdihujočih ljudi. Naj omenim le eno od teh, zgodbo gospe, ki si v mlajših letih ni mogla privoščiti študija, pa si je zanj vzela čas takoj po upokojitvi. Pred svojim sedemdesetim letom je diplomirala na univerzi. V letih študija je bila zgledna učenka, vedno pripravljena za izpit, urejenih zapiskov in s tem zelo zaželena kolegica ostalim mlajšim študentom, ki so pri njej našli ne samo vedno urejene in izpopolnjene zapiske, ampak gotovo tudi posebno oporo, če so kdaj sami klonili ali izgubili motivacijo za študij.
Ob pogovoru z njo sem se tudi sama spraševala o njeni neomajnosti in prav gotovo zelo izstopajoči vztrajnosti. Da ne omenim nekega globljega zaupanja vase, ki ga izžareva, in v svoje sposobnosti, da zmore, čeprav veliko starejša od večine, opraviti zahtevno nalogo. Z dolgo in polno belo-sivo kito ter neko posebno milino, ki jo izžareva, gospa izstopa že sama po sebi, ko pa spoznamo še ozadje njene zavzetosti in odločnosti po uresničitvi sanj, pa nam postane razumljivo, zakaj tako. Lahko si predstavljamo, kako močno je doseženo vplivalo tudi na njeno pozitivno držo do sebe, in nenazadnje do številnih priložnosti, ki so nam dane tudi po zakonsko določeni meji pokoja.
Pogosto zadnje dni mislim nanjo. Ne na dobo pokoja, na gospo. Sprašujem se, ob njeni zgodbi, kakšno bi lahko bilo življenje slehernega med nami, tudi moje, če bi si več upali-upala? Skratka, če bi ji bila (bolj)podobna. Če nas ne bi zaustavljala, do določene mere tudi naučena, sila strahu pred izgubo varnosti? Mnogi vztrajajo zaradi tega. Niso zadovoljni, radi bi drugače, kaj drugega, veseli jih drugačno delo, skoraj so že pozabili na svoje mladostne sanje, kaj bi radi bili, ko odrastejo.
Ko odrastemo, pa naše poti pogosto drugače zavijejo in se prepletejo, in še preden se zavemo, nazaj ni več vrnitve. Lahko gremo pa z drugačno naravnanostjo naprej ali pa nekoliko zavijemo s poti. Toliko, da želenega občutka varnosti ne spustimo iz rok, se pa začnemo ozirati okrog sebe. Kaj vse še je, kar smo spregledali, dopustili, da je minilo? Kaj bi še radi izkusili, doživeli, česa novega bi se radi naučili, se izpopolnili, ali pa začeli na novo? Primarna vprašanja, ki jih pred nas postavlja tudi starost. Vsekakor ne bi smeli doseženih let enačiti z dokončnostjo, Bog ne daj z očitajočimi občutki zapravljenih priložnosti. Žal pa ravno to pogosto slišimo.
Projekt Andragoškega centra Slovenije »Lahko.si«, ki je zaživel, ali že dobro utečeni vsakoletni tradicionalni projekt osveščanja o vseživljenjskem učenju, sta le dva primera, ki odražata vse učečo se družbo, v kateri živimo in nas nagovarja k pridobivanju novih veščin, znanj, k vedoželjnosti, radovednosti, ne glede na starost ali status.
Ob mednarodnem dnevu starejših se, če nič drugega, lahko zazrem vase in hvaležno v svoja leta. Niso samoumevna. Niti eno. Bili so že velikokrat trenutki, ko se je zdelo, da jih bom nehala šteti. Da se je čaša napolnjena s časom zame iztekla. Ampak sem še tu in še polna radovednosti, tudi načrtov in upov. Na to se večkrat opomnim, ko me zajame brezvoljnost in kar nekakšna neprivlačna vdanost v usihanje storilnostne zagnanosti, da je in bo življenje polnejše ob novih in novih zanimanjih, tudi učenju, ob izstopanju iz utečenega ali pa, če bom vsaj del tistega, kar običajno zmorem, naredila drugače, in s tem morda celo bolje.
»Leta so samo številke« je naslov knjige, ki jo ob večerih te dni berem izmenično z romanom slovenske avtorice. Prva govori o spremembah, ki jih prinese življenje – o odnosih, ki se lahko podrejo, ljudje se razidejo, o izgubah vseh vrst, tudi telesne privlačnosti, ko telo opozarja po večji skrbnosti in podobno, no, druga knjiga pa je polna mladosti in študentske nepremagljivosti, ko je (še)vse mogoče, tudi sanje.
Marsikaj je mogoče, naj bo začetek študijskega leta tudi za ostale, za katere bi rekli, prestare za študij, spodbuda po učenju in širjenju znanj ter vedenja.
Naj ob Mednarodnem dnevu starejših omenim še - kot ženska, da pogrešam kolektivno podporo zrelosti, ki bi ji dopustila naraven izgled. Tako pa nas vse okrog opominja, da smo brez umetnih barv na sebi puste in pre/stare, morda bi kdo ob tem pripomnil, neurejene. Toda, to je že druga tema.
Leta, starost naj bodo samo številke, življenje za vse nas pa v novih priložnostih neomejeno,
si in vam želim.
Ne zamerite mi, dragi poslušalci radia Ognjišče, da bom danes svoj komentar obarvala po frančiškansko, saj vsi frančiškanski redovi praznujemo veliki praznik našega svetega očeta Frančiška.
Pomembno je ozavestiti si na praznik svetega Frančiška, da smo del Cerkve, del Kristusovega telesa, in da rane, ki jih naša Cerkev nosi tudi danes, lahko postanejo vir obnove in novega življenja. Da bi bilo potem več veselja in več sreče tako v Cerkvi kot v svetu.
Komentar je pripravila s. Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja.
Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu je nagradil najboljša doktorska, magistrska in diplomska dela s področja zamejstva in izseljenstva. V oddaji ste lahko slišali izjavo ministra Mateja Arčona [2:18] in predsednice komisije Helene Janežič [3:48] in tudi pogovore z nekaterimi nagrajenimi raziskovalci: Neža Hlebanja [8:05], David Hazemali [11:10], Marco Dorigo [14:42], Ester Gomisel [17:58] in Danijel Fabi Pahor [21:42]. V Sydneyju v Avstraliji pa so praznovali žegnanje, zakonske jubilante, obletnico duhovništva p. Darka in obletnico molitvene skupine. Več nam je povedala Danica Petrič [24:28].
Spregovorili smo o predvolilnem dogajanju v Združenih državah Amerike, kjer se za predseedniški položaj potegujeta nekdanji predsednik in republikanski kandidat Donald Trump ter aktualna podpredsednica in kandidatka demokratov Kamala Harris. Z gosti dr. Andrejem Finkom, dr. Bogomilom Ferfilo in Klemnom Balančem smo spregovorili o poteku kampanje in kaj bi zmaga enega ali drugega kandidata pomenila za dogajanje v Ukrajini in Gazi ter za odnose z velesilami.
V oddaji ste lahko prisluhnili pričevanju Edvarda Trobca, ki se je rodil leta 1922 v Velikem Dolu, prebival pa je v Križu na Krasu. V italijansko kopensko vojsko je bil mobiliziran januarja 1942. Iz Tortone v Piemontu je bil napoten v Neapelj in od tam na bojišče v Libijo. Od britanskih sil je bil zajet v času bitke pri El-Alameinu v Egiptu. Zatem je bil pripeljan v ujetništvo na Škotsko. Domov se je vrnil junija 1946.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.