Radijsko kolesarjenje nas letos vodi skozi vrsto krajev in skritih kotičkov Primorsko-Notranjske regije. Nekaj teh nam je v pogovoru predstavila turistična vodnica Alenka Veber z Rihtarjeve domačije na Babnem polju.

Poslanci Gibanja Svoboda, SD in Levica so zakon o medijih podprli, saj da zakon ščiti neodvisnost medijev. Izpostavili so, da mora tudi država poskrbeti za stabilno financiranje medijev kot četrte veje oblasti. Opozicija medtem meni, da je zakon slab. V SDS in NSi so med neprimernimi določili izpostavili pristransko določanje državne pomoči ter širjenje pooblastil Agenciji za varstvo konkurence, ki bo pristojna za presojo medijske koncentracije. Spremembe so potrebne, a politika je ta zakon izrabila, da si utrdi svoj vpliv na medijsko krajino, pa je opozoril urednik spletnega portala Zanima.me Rok Čakš.

Generalno sekretarko Socialne zbornice Slovenije Suzi Kvas smo vprašali, glede na to, da je kadra premalo, kako se bo sploh lahko izvajala dolgotrajna oskrba in kdaj lahko pričakujemo prve odločbe. 

Volivci lahko od danes oddajo podpis pod dve referendumski in dve zakonodajni pobudi. Pobudniki referenduma o urejanju trga dela in o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja bodo lahko 40.000 podpisov zbirali do 5. oktobra. Za slednjega podpise zbira koalicija Proti zastrupitvi bolnikov. Vsak bolnik ima pravico do zdravljenja, lajšanja bolečin, oskrbe, sočutja in bližine, ne pa da se ga sili v smrt z zastrupitvijo, poudarjajo v koaliciji. »Jaz mislim, da ljudje v teh zadnjih trenutkih, to pa govorim res samo iz lastnih izkušenj, potrebujejo samo to, da jim s pomočjo medicine odpravimo bolečino, da smo nekje v bližini, da jih držimo za roke, da se z njimi pogovarjamo in da imajo ti bolni občutek, da niso odveč,« je za naš radio pojasnila pobudnica referenduma skupaj z Alešem Primcem Milena Miklavčič.

Absentizem v Sloveniji je v porastu, kar izjemno negativno vpliva na gospodarstvo. Samo lani smo zaradi bolniških odsotnosti izgubili več kot 19 milijonov koledarskih dni. Kljub zagotovilom ministrstva za zdravje, da bo pristopilo k reševanju tega problema, do danes še ni nikakršne rešitve. Člani Upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije zato zahtevajo, da se breme bolniškega nadomestila z delodajalca na ZZZS zniža s 30 na 20 dni, kot je bilo že v času prejšnje vlade. Delodajalci prav tako ostro nasprotujejo predlogu zakonske ureditve, ki bi delodajalcem preprečila možnost preventivnega preverjanja prisotnosti THC v krvi zaposlenih. O absentizmu se je s predsednikom OZS Blažem Cvarjem pogovarjal Jon Kanjir.

V parlamentarnem postopku je zakon o konoplji za omejeno osebno uporabo. Da med drugim odpira vrata številnim tveganjem za javno zdravje in varnost, opozarjajo v Slovenskem združenju za kronične nenalezljive bolezni in številnih podpornih organizacijah. Pozvali so k umiku predloga. Član omenjenega združenja je med drugim Inštitut za raziskave in razvoj Utrip. Poklicali smo direktorja Mateja Koširja.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar se je zaradi prevoza na proslavo v Beltince ob dnevu združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom soočila s kritikami. Tja je namreč iz Portoroža pripotovala s policijskim helikopterjem. Očitki so se nanašali predvsem na njeno predvolilno obljubo, da bo dajala zgled pri službenih poteh in pred vsako preverila ogljični odtis. Besedo je spet prelomila tudi aktualna vlada. Ob nastopu mandata je med drugim zagotavljala, kako bo pri vseh odločitvah upoštevala stroko, a z ravnanji dokazuje prav nasprotno. Zadnji primer je sporen nakup helikopterjev za nujno medicinsko pomoč, ki je začinil tako imenovano obdobje kislih kumaric. Za komentar smo poklicali urednika revije Slovenski čas Martina Nahtigala.

Slovenijo je močno zaznamovala polpretekla zgodovina. Medtem ko mnogi dokumenti iz obdobja po drugi svetovni vojni ostajajo in po delčkih prihajajo v javnost, njegovi akterji odhajajo. Med tistimi, ki bi lahko povedali več ter tako pomagali, da bi bilo v naši državi zadoščeno resnici in dostojanstvu, je nedavno umrli Zdenko Roter. Da si njegova vloga v domačem družbenem in političnem prostoru zasluži kritično presojo, je opozoril raziskovalec arhivov in pisatelj Igor Omerza.