Življenje išče pot
P. Branko Cestnik je pojasnil, zakaj se škofijski redovniki preselijo manjkrat kakor duhovniki, ki pripadajo neki redovni skupnosti.
Življenje išče pot
P. Branko Cestnik je pojasnil, zakaj se škofijski redovniki preselijo manjkrat kakor duhovniki, ki pripadajo neki redovni skupnosti.
Moja zgodba
Pri Založbi Družina je izšla knjiga, s pomenljivim naslovom Težka pot do pravice, ki skozi več kot 50 zgodb duhovnikov, redovnikov in redovnic prikazuje iskanje pravne rehabilitacije zaradi krivičnih obsodb v času komunističnega totalitarizma. Knjigo so predstavili dr. Tamara Griesser Pečar, dr. Janez Juhant in dr. Nik Trontelj, ki so tudi njeni soavtorji.
Moja zgodba
Pri Založbi Družina je izšla knjiga, s pomenljivim naslovom Težka pot do pravice, ki skozi več kot 50 zgodb duhovnikov, redovnikov in redovnic prikazuje iskanje pravne rehabilitacije zaradi krivičnih obsodb v času komunističnega totalitarizma. Knjigo so predstavili dr. Tamara Griesser Pečar, dr. Janez Juhant in dr. Nik Trontelj, ki so tudi njeni soavtorji.
Informativni prispevki
Za nami je praznik sv. Petra in Pavla, ko se duhovniki spominjajo tudi svojih mašniških posvečenj. Ob škofih in nadškofih se zato v teh dneh sestajajo tudi duhovniki jubilanti. V župnijski in stolni cerkvi Sv. Janeza Krstnika Maribor je bilo včeraj somaševanje duhovnikov jubilantov, ki ga je vodil mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl.
Informativni prispevki
Za nami je praznik sv. Petra in Pavla, ko se duhovniki spominjajo tudi svojih mašniških posvečenj. Ob škofih in nadškofih se zato v teh dneh sestajajo tudi duhovniki jubilanti. V župnijski in stolni cerkvi Sv. Janeza Krstnika Maribor je bilo včeraj somaševanje duhovnikov jubilantov, ki ga je vodil mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl.
Utrip Cerkve v Sloveniji
Med duhovniki, ki so bili v tem poletju premeščeni na drugo župnijo, je tudi nekdanji vojaški vikar in dosedanji župnijski upravitelj Župnije Polica pri Grosupljem msgr. dr. Jože Plut. Z nami je govoril o doživljanju te spremembe in o pomenu premestitev za vernike ter živost Cerkve. Ali se škofje o premestitvah odločajo na podlagi kakšnih posebnih pravil? Kakšne so naloge duhovnika, ki prevzame župnijo? Kakšna so pričakovanja Cerkve do vernikov in laikov? In zakaj je dr. Plut hvaležen za novi koronavirus? V drugem delu oddaje pa ste lahko prisluhnili pogovoru o projektu Počimo mehurčke, taboru, ki povezujejo večje katoliške in muslimanske oz. turške družine, ki živijo v Sloveniji.
Utrip Cerkve v Sloveniji
Med duhovniki, ki so bili v tem poletju premeščeni na drugo župnijo, je tudi nekdanji vojaški vikar in dosedanji župnijski upravitelj Župnije Polica pri Grosupljem msgr. dr. Jože Plut. Z nami je govoril o doživljanju te spremembe in o pomenu premestitev za vernike ter živost Cerkve. Ali se škofje o premestitvah odločajo na podlagi kakšnih posebnih pravil? Kakšne so naloge duhovnika, ki prevzame župnijo? Kakšna so pričakovanja Cerkve do vernikov in laikov? In zakaj je dr. Plut hvaležen za novi koronavirus? V drugem delu oddaje pa ste lahko prisluhnili pogovoru o projektu Počimo mehurčke, taboru, ki povezujejo večje katoliške in muslimanske oz. turške družine, ki živijo v Sloveniji.
Utrip Cerkve v Sloveniji
O praznovanju praznika Marijinega rojstva na Brezjah in Ptujski Gori, srečanju ministrantov z nadškofom Zoretom, nuncijevi maši na Dobrovi, spominu na žirovskega rojaka don Kosta Jernejka Selaka in o 26-ih slovenskih mučencih 20. stoletja zaradi komunizma, ki so postali božji služabniki.
Utrip Cerkve v Sloveniji
Utrip Cerkve v Sloveniji
V minulih dneh so potekala mašniška posvečenja v Ljubljani, Kopru, Celju in Murski Soboti. Kaj so novim duhovnikom ob slovesnem nastopu službe delali njihovi škofje? V Celju je bila v nedeljo zlata maša škofa Stanislava Lipovška.
Utrip Cerkve v Sloveniji
Utrip Cerkve v Sloveniji
Na Brezjah je bilo 50. narodno romanje bolnikov, invalidov in starejših; svojega zavetnika so praznovali v Šentvidu v Ljubljani in v Vidmu pri Ptuju, duhovniki mariborske metropolije na Ptujski Gori skupaj obhajali dan duhovniškega posvečenja; povabili smo k molitvi za domovino, k molitvi za novomašnike in nove duhovne poklice ter na dan družin novomeške škofije na Zaplaz.
Utrip Cerkve v Sloveniji
Naš gost
Zlatomašnik Miro Šlibar kot duhovnik že petdeset let črpa iz novomašnega gesla: »Njim, ki Boga ljubijo, vse pripomore k dobremu.« (Rim, 8, 28). Je častni kaplan bazilike v Lurdu in član kapitlja lurških kaplanov, svojo duhovniško pot je začel v Sodražici, nadaljeval kot kaplan v Šentjerneju in Zagorju ob Savi. Iz mnogih služb, ki gradijo mozaik njegovega poslanstva, je gotovo najbolj odmevno vodenje bolniške župnije v Ljubljani. Danes je hišni duhovnik v samostanu Marijinih sester na Dobrovi. Vsa leta je srčno predan delu z bolniki in skrbi za bolniško pastoralo. Morda ste se z njegovim krepkim korakom srečali na Kredarici, kjer je od leta 2019 odgovoren za svete maše. Mnogi bi ga prepoznali tudi po glasu, saj je zvesti sodelavec »Radijskih katehez za bolnike« na Radiu Ognjišče. Prisluhnite duhovniku, ki po različnih poteh pričuje za življenje.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba lahko že drugič prisluhnete vosovskemu likvidatorju Francu Stadlerju Pepetu, ki se je spominjal delovanja varnostno-obveščevalne službe OF med drugo svetovno vojno V Ljubljani. Njegovo pričevanje je komentiral znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič. Stadler oživlja spomine na začetke organiziranja VOSa, na atentate ter pomembne operacije, kot so reševanje aktivista Toneta Tomšiča iz italijanskega zapora, sledenje in umor industrialca Avgusta Praprotnika, ter reševanje načelnice VOS Zdenke Kidrič Marjete iz bolnišnice.
Citat iz oddaje o umoru Avgusta Praprotnika:
Grupa se je odločila, da izvede justifikacijo v Tavčarjevem hramu v bifeju. Avto je bil v Tavčarjevi ulici s šoferem varnostnikom. Streljal je Štefan (Brajnik). Umik je branil Štefan Babnik. Vsi trije so se začeli umikati v avto, ki ga je vozil Pangrc Ludvik. Praprotnik je imel spremljevalca zaščitnika, ki je bil naš agent, ki je potem, ko je avto že krenil streljal, v smeri umika avta in opozoril Italijane, ki so bili blizu sodnije. Videli so, da avto drvi proti Titovi in s puško ustrelili v karoserijo avtomobila. Naboj se je odbil in ranil Štefana Babnika tako, da mu je raztrgal črevesje. Tako je bil prepeljan v Neubergerjevo ambulanto na Vilharjevo cesto. Po akciji sem se sestal s Štefanom Babnikom, da prevzamem pištolo, ki jo je imel Babnik Štefan na akciji. Pri Neubergerju sem našel Štefana ležati na ozki operacijski mizi. Ležal je na hrbtu s skrčenimi koleni v krčih in mukah. Vprašal me je, če je akcija uspela, ali je ta izdajalec padel.
Odgovoril sem mu, brez skrbi, da je, sigurno. Dal mi je pištolo, ki je bila na mizi ob njem, da jo odnesem na varno. Bila je to španska pištola. Vprašal sem profesorja Lavriča, (takrat nisem vedel, kdo je. To sem zvedel šele po vojni, ko sem se z njim seznanil. Vedel pa sem, da je naš, ker je bil to naš punkt), naj mi pove, kako je Štefan. Povedal je, da noči ne bo preživel.
Naš pogled
Komentar ob tragičnemu dogodku v Novem mestu opozarja na dolgotrajno nereševanje težav v romskih naseljih, kjer trenutne politične in varnostne rešitve ne delujejo. Poudarja pomen skupnosti, ki mora biti slišana, ter izpostavlja besede diakona, terapevta in romarja upanja Matica Vidica o nujnosti učinkovitega pravnega sistema, pravične socialne politike in večjih pooblastil policije. Gre za pokroviteljski odnos politike do ljudi, ki živijo v strahu. Tu se primerjava z drugo aktualno tematiko - z upravljanjem z divjimi zvermi, kjer odločitve sprejemajo tisti, ki posledic ne občutijo, poraja sama po sebi.
Komentar tedna
Za mnoge so prvi novembrski dnevi mučni. Tekati od pokopališča do pokopališča. Krasiti grobove in prižigati sveče. Včasih celo tekmovati v tem. »Upira se mi vse to,« mi je svoje občutje strnil mlad fant. Popolnoma ga razumem in mislim, da bi na njegovem mestu tudi jaz podobno mislil. Kako tesnobo je za človeka brez vere hiteti od groba do groba! Prav v času, ko nas tudi narava spominja na minljivost, ko so dnevi vse krajši in je teme vse več, prihaja k nam odrešenjsko sporočilo. Zato so za res vernega človeka ti dnevi polni spominov, opominov, upanja in molitve.
Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.
Kmetijska oddaja
Aleš Čadež iz Delnic v Poljanski dolini, Inovativni mladi kmet 2025, je bil z nami in predstavil svoj pristop v ekološki pridelavi zelenjave z uporabo t.i. paperpot tehnologije. Celotnemu pogovoru lahko prisluhntete tudi v obliki video podkasta RAST.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba lahko že drugič prisluhnete vosovskemu likvidatorju Francu Stadlerju Pepetu, ki se je spominjal delovanja varnostno-obveščevalne službe OF med drugo svetovno vojno V Ljubljani. Njegovo pričevanje je komentiral znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič. Stadler oživlja spomine na začetke organiziranja VOSa, na atentate ter pomembne operacije, kot so reševanje aktivista Toneta Tomšiča iz italijanskega zapora, sledenje in umor industrialca Avgusta Praprotnika, ter reševanje načelnice VOS Zdenke Kidrič Marjete iz bolnišnice.
Citat iz oddaje o umoru Avgusta Praprotnika:
Grupa se je odločila, da izvede justifikacijo v Tavčarjevem hramu v bifeju. Avto je bil v Tavčarjevi ulici s šoferem varnostnikom. Streljal je Štefan (Brajnik). Umik je branil Štefan Babnik. Vsi trije so se začeli umikati v avto, ki ga je vozil Pangrc Ludvik. Praprotnik je imel spremljevalca zaščitnika, ki je bil naš agent, ki je potem, ko je avto že krenil streljal, v smeri umika avta in opozoril Italijane, ki so bili blizu sodnije. Videli so, da avto drvi proti Titovi in s puško ustrelili v karoserijo avtomobila. Naboj se je odbil in ranil Štefana Babnika tako, da mu je raztrgal črevesje. Tako je bil prepeljan v Neubergerjevo ambulanto na Vilharjevo cesto. Po akciji sem se sestal s Štefanom Babnikom, da prevzamem pištolo, ki jo je imel Babnik Štefan na akciji. Pri Neubergerju sem našel Štefana ležati na ozki operacijski mizi. Ležal je na hrbtu s skrčenimi koleni v krčih in mukah. Vprašal me je, če je akcija uspela, ali je ta izdajalec padel.
Odgovoril sem mu, brez skrbi, da je, sigurno. Dal mi je pištolo, ki je bila na mizi ob njem, da jo odnesem na varno. Bila je to španska pištola. Vprašal sem profesorja Lavriča, (takrat nisem vedel, kdo je. To sem zvedel šele po vojni, ko sem se z njim seznanil. Vedel pa sem, da je naš, ker je bil to naš punkt), naj mi pove, kako je Štefan. Povedal je, da noči ne bo preživel.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Nedeljski klepet
V tokratni oddaji smo govorili o odpuščanju. Z nami je bila psihologinja Janja Frelih Gorjanc, ki nas je spodbudila, da ne vztrajamo v zamerah, da poskušamo sproti razčiščevati naše odnose in da smo navsezadnje sočutni tudi do sebe.
Pojdite in učite
Slišali smo, da je misijonar pričevalec, ne pa prodajalec prijetnih in čudovitih idej.