Medtem, ko se v Ukrajini nadaljuje vojna se v Sloveniji na novo vlado obrača vse več znanih osebnosti. Z novim odprtim pismom glede politike do Ukrajine so se tokrat oglasili bivši premier in zunanji minister Miro Cerar, nekdanja predsednika državnega zbora Pavle Gantar in Gregor Virant ter tudi teologa Ivan Štuhec in Janez Juhant. Med drugim poudarjajo, da ni čas za popuščanje ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi.
Zadnje pismo je neke vrste odziv na poziv vladi iz prejšnjega tedna, pod katerega se je podpisalo skoraj 20 osebnosti, med njimi tudi nekdanja predsednika republike Milan Kučan in Danilo Türk. Slednji so opozorili, da zahodno oboroževanje ukrajinskih sil podaljšuje konflikt in da ni realnih možnosti, da bi te lahko v celoti pregnale agresorja s svojega ozemlja. Nekako gre v smeri popuščanja Rusiji.
Drugo pismo, ki ga je podpisalo več kot 50 osebnosti, prvi je podpis prispeval politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič pa je po besedah sopodpisnika Aleša Mavra bolj jasno in neprizanesljivo do agresorske Rusije: »Naša izjava bolj izhaja iz podmene, da je že s tem, ko se je ruski režim, odločil za napad na Ukrajino, prestopil mejo racionalnega, da je zapustil območje racionalnega in da torej z njim neki racionalnih dialog v bližnji prihodnosti najbrž ni mogoč, ter da bi popuščanje pri nekaterih zahtevah, ki naj bi jih ruskih režim imel, prej spodbudilo nadaljnjo agresijo, kot pa jo zaustavljalo.«
Podpisali so se še Ivo Jevnikar, Alenka Puhar, Brane Senegačnik, Gregor Golobič, Roman Jakič, Matej Avbelj, Tamara Griesser Pečar, Janez Kopač, Rajko Pirnat, Janez Šušteršič ter Žiga Turk.
Medtem, ko se v Ukrajini nadaljuje vojna se v Sloveniji na novo vlado obrača vse več znanih osebnosti. Z novim odprtim pismom glede politike do Ukrajine so se tokrat oglasili bivši premier in zunanji minister Miro Cerar, nekdanja predsednika državnega zbora Pavle Gantar in Gregor Virant ter tudi teologa Ivan Štuhec in Janez Juhant. Med drugim poudarjajo, da ni čas za popuščanje ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi.
Zadnje pismo je neke vrste odziv na poziv vladi iz prejšnjega tedna, pod katerega se je podpisalo skoraj 20 osebnosti, med njimi tudi nekdanja predsednika republike Milan Kučan in Danilo Türk. Slednji so opozorili, da zahodno oboroževanje ukrajinskih sil podaljšuje konflikt in da ni realnih možnosti, da bi te lahko v celoti pregnale agresorja s svojega ozemlja. Nekako gre v smeri popuščanja Rusiji.
Drugo pismo, ki ga je podpisalo več kot 50 osebnosti, prvi je podpis prispeval politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič pa je po besedah sopodpisnika Aleša Mavra bolj jasno in neprizanesljivo do agresorske Rusije: »Naša izjava bolj izhaja iz podmene, da je že s tem, ko se je ruski režim, odločil za napad na Ukrajino, prestopil mejo racionalnega, da je zapustil območje racionalnega in da torej z njim neki racionalnih dialog v bližnji prihodnosti najbrž ni mogoč, ter da bi popuščanje pri nekaterih zahtevah, ki naj bi jih ruskih režim imel, prej spodbudilo nadaljnjo agresijo, kot pa jo zaustavljalo.«
Podpisali so se še Ivo Jevnikar, Alenka Puhar, Brane Senegačnik, Gregor Golobič, Roman Jakič, Matej Avbelj, Tamara Griesser Pečar, Janez Kopač, Rajko Pirnat, Janez Šušteršič ter Žiga Turk.
Medtem, ko se v Ukrajini nadaljuje vojna se v Sloveniji na novo vlado obrača vse več znanih osebnosti. Z novim odprtim pismom glede politike do Ukrajine so se tokrat oglasili bivši premier in zunanji minister Miro Cerar, nekdanja predsednika državnega zbora Pavle Gantar in Gregor Virant ter tudi teologa Ivan Štuhec in Janez Juhant. Med drugim poudarjajo, da ni čas za popuščanje ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi.
Zadnje pismo je neke vrste odziv na poziv vladi iz prejšnjega tedna, pod katerega se je podpisalo skoraj 20 osebnosti, med njimi tudi nekdanja predsednika republike Milan Kučan in Danilo Türk. Slednji so opozorili, da zahodno oboroževanje ukrajinskih sil podaljšuje konflikt in da ni realnih možnosti, da bi te lahko v celoti pregnale agresorja s svojega ozemlja. Nekako gre v smeri popuščanja Rusiji.
Drugo pismo, ki ga je podpisalo več kot 50 osebnosti, prvi je podpis prispeval politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič pa je po besedah sopodpisnika Aleša Mavra bolj jasno in neprizanesljivo do agresorske Rusije: »Naša izjava bolj izhaja iz podmene, da je že s tem, ko se je ruski režim, odločil za napad na Ukrajino, prestopil mejo racionalnega, da je zapustil območje racionalnega in da torej z njim neki racionalnih dialog v bližnji prihodnosti najbrž ni mogoč, ter da bi popuščanje pri nekaterih zahtevah, ki naj bi jih ruskih režim imel, prej spodbudilo nadaljnjo agresijo, kot pa jo zaustavljalo.«
Podpisali so se še Ivo Jevnikar, Alenka Puhar, Brane Senegačnik, Gregor Golobič, Roman Jakič, Matej Avbelj, Tamara Griesser Pečar, Janez Kopač, Rajko Pirnat, Janez Šušteršič ter Žiga Turk.
Informativni prispevki
Nova Slovenija je v zvezi s porabo javnega denarja za službene poti predstavnikov vlade podala zahtevo za sklic nujne seje komisije za nadzor javnih financ. Kot je za naš radio dejal poslanec Aleksandre Reberšek so zadnja početja vlade popolno nasprotje njenemu govorjenju o varčevanju.
Informativni prispevki
Nova Slovenija je v zvezi s porabo javnega denarja za službene poti predstavnikov vlade podala zahtevo za sklic nujne seje komisije za nadzor javnih financ. Kot je za naš radio dejal poslanec Aleksandre Reberšek so zadnja početja vlade popolno nasprotje njenemu govorjenju o varčevanju.
Informativni prispevki
Razmere na sveru Kosova, kjer so v·eraj v spopadih umrle ·tiri osebe, ostajajo zaostrene. Varnostne sile so poostrile nadzor, dostop proti Banjski, kjer je pri·lo do spopada med obro·eno skupino in kosovsko policijo, pa je bil omejen. Na Kosovu je danes dan ·alovanja. O vzrokih za nov incident in odnosu med Beogradom in Pri·tino pa je za na· radio spregovoril Faris Ko·an s Fakultete za dru·bene vede. Opozoril je na nekatere nevarnosti in se dotaknil to·ke okrog katere bo treba iskati re·itve za normalizacijo odnosov.
Informativni prispevki
Razmere na sveru Kosova, kjer so v·eraj v spopadih umrle ·tiri osebe, ostajajo zaostrene. Varnostne sile so poostrile nadzor, dostop proti Banjski, kjer je pri·lo do spopada med obro·eno skupino in kosovsko policijo, pa je bil omejen. Na Kosovu je danes dan ·alovanja. O vzrokih za nov incident in odnosu med Beogradom in Pri·tino pa je za na· radio spregovoril Faris Ko·an s Fakultete za dru·bene vede. Opozoril je na nekatere nevarnosti in se dotaknil to·ke okrog katere bo treba iskati re·itve za normalizacijo odnosov.
Informativni prispevki
Za nami je dan Vojaškega vikariata. Sodelavci slednjega in slovenske vojakinje in vojaki so ob tej priložnosti danes poromali k Mariji Pomagaj na Brezje. Slovesno somaševanje je vodil vojaški vikar Matej Jakopič.
Informativni prispevki
Za nami je dan Vojaškega vikariata. Sodelavci slednjega in slovenske vojakinje in vojaki so ob tej priložnosti danes poromali k Mariji Pomagaj na Brezje. Slovesno somaševanje je vodil vojaški vikar Matej Jakopič.
Informativni prispevki
Pred nami je god bl. Antona Martina Slomška. V soboto bo na Ponikvi potekal že 20. Slomškov dan, kjer se bodo zbrali učitelji, vzgojitelji in katehisti. V nedeljo pa bo osrednja slovesnost Slomškove nedelje v Zavodu A. M. Slomška. Ob 15. uri bo molitvena ura in nato somaševanje škofov in duhovnikov, ki ga bo vodil ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Več o obeh dogodkih sta nam povedala Helena Kregar iz Društva katoliških pedagogov Slovenije in rektor vikariata Zavoda Antona Martina Slomška dr. Ivan Štuhec.
Informativni prispevki
Pred nami je god bl. Antona Martina Slomška. V soboto bo na Ponikvi potekal že 20. Slomškov dan, kjer se bodo zbrali učitelji, vzgojitelji in katehisti. V nedeljo pa bo osrednja slovesnost Slomškove nedelje v Zavodu A. M. Slomška. Ob 15. uri bo molitvena ura in nato somaševanje škofov in duhovnikov, ki ga bo vodil ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Več o obeh dogodkih sta nam povedala Helena Kregar iz Društva katoliških pedagogov Slovenije in rektor vikariata Zavoda Antona Martina Slomška dr. Ivan Štuhec.
Informativni prispevki
Na družbenih omrežjih po včerajšnjem izglasovanju zakona o verski svobodi nekateri duhovniki objavljajo zapis »Sem družbeno neodgovoren«. Gre za protest proti spremembam zakona, s katerim znižujejo višino državnega kritja prispevkov za socialno varnost verskim uslužbencem. Za komentar o dogajanju smo prosili moralnega teologa dr. Ivana Štuheca.
Informativni prispevki
Na družbenih omrežjih po včerajšnjem izglasovanju zakona o verski svobodi nekateri duhovniki objavljajo zapis »Sem družbeno neodgovoren«. Gre za protest proti spremembam zakona, s katerim znižujejo višino državnega kritja prispevkov za socialno varnost verskim uslužbencem. Za komentar o dogajanju smo prosili moralnega teologa dr. Ivana Štuheca.
Informativni prispevki
Prvo septembrsko soboto se je več kot 300 romarjev v šestih avtobusih agencije Aritours iz Maribora zbralo na tradicionalnem jesenskem romanju. Obiskali so Dolenjsko in se hkrati zahvalili za trideset let delovanja agencije. Praznovanja se je udeležil tudi Alen Salihović.
Letošnje jesensko romanje so obogatili s praznovanjem 30. obletnice delovanja agencije Aritours. Cilj njihovega tokratnega druženja je bila očarljiva Dolenjska, dežela cvička, Desetega brata, bogate naravne, kulturne ter verske dediščine. Po ogledu Višnje gore in Muljave so se romarji zbrali pri sveti maši v baziliki Žalostne Matere božje v Stični. Ker je šlo tudi za romanje mariborske nadškofije je bil z njimi metropolit, nadškof Alojzij Cvikl, ki je pri maši dejal, da je agencija nekaj več kot samo turistična agencija.
Zgodbo uspešnega družinskega podjetja Aritours, ki ga danes vodi Tanja Arih Korošec sta začela pisati leta 1993 Slavica in Ciril Arih, ki smo ju povabili pred mikrofon.
Informativni prispevki
Prvo septembrsko soboto se je več kot 300 romarjev v šestih avtobusih agencije Aritours iz Maribora zbralo na tradicionalnem jesenskem romanju. Obiskali so Dolenjsko in se hkrati zahvalili za trideset let delovanja agencije. Praznovanja se je udeležil tudi Alen Salihović.
Letošnje jesensko romanje so obogatili s praznovanjem 30. obletnice delovanja agencije Aritours. Cilj njihovega tokratnega druženja je bila očarljiva Dolenjska, dežela cvička, Desetega brata, bogate naravne, kulturne ter verske dediščine. Po ogledu Višnje gore in Muljave so se romarji zbrali pri sveti maši v baziliki Žalostne Matere božje v Stični. Ker je šlo tudi za romanje mariborske nadškofije je bil z njimi metropolit, nadškof Alojzij Cvikl, ki je pri maši dejal, da je agencija nekaj več kot samo turistična agencija.
Zgodbo uspešnega družinskega podjetja Aritours, ki ga danes vodi Tanja Arih Korošec sta začela pisati leta 1993 Slavica in Ciril Arih, ki smo ju povabili pred mikrofon.
Informativni prispevki
Nezakonite migracije znova vzbujajo pozornost javnosti tudi v Sloveniji. Njih so opozorili v stranki SDS, v kateri zahtevajo sklic izredne seje odbora za notranje zadeve. Na trenutno situacijo je izredno kritičen tudi nekdanji generalni direktor policije Anton Olaj.
Informativni prispevki
Nezakonite migracije znova vzbujajo pozornost javnosti tudi v Sloveniji. Njih so opozorili v stranki SDS, v kateri zahtevajo sklic izredne seje odbora za notranje zadeve. Na trenutno situacijo je izredno kritičen tudi nekdanji generalni direktor policije Anton Olaj.
Informativni prispevki
Kaj se dogaja na desni sredini in s Platformo sodelovanja Anžeta Logarja, je v minulih dneh pogosto vprašanje v medijih. Logar je zavrnil povabilo predsednika NSi Mateja Tonina k skupnemu nastopu na evropskih volitvah, prvak SDS Janez Janša pa posvaril, da gre za prehitra oblikovanja list. Za komentar smo vprašali urednika uredništva notranje politike informativnega programa Televizije Slovenija Martina Nahtigala.
Informativni prispevki
Kaj se dogaja na desni sredini in s Platformo sodelovanja Anžeta Logarja, je v minulih dneh pogosto vprašanje v medijih. Logar je zavrnil povabilo predsednika NSi Mateja Tonina k skupnemu nastopu na evropskih volitvah, prvak SDS Janez Janša pa posvaril, da gre za prehitra oblikovanja list. Za komentar smo vprašali urednika uredništva notranje politike informativnega programa Televizije Slovenija Martina Nahtigala.
Slovencem po svetu in domovini
V Železni Kapli so v ponedeljek, 18. septembra 2023, župniku in dekanu Poldeju Zundru za dolgoletno pastoralno in kulturno delo podelili Slomškovo nagrado. V imenu Sodalitete, Mohorjeve družbe in Dušnopastirskega urada jo je vročil krški škof Jože Marketz. O Slomškovi nagradi je več povedal škof Jože Marketz, slavnostni govornik pa je bil Jože Till. Največja zahvala za nagrajenca je bila gotovo polna cerkev svetega Mihaela in bogato sodelovanje krajanov in župljanov. Peli so župnijski mešani pevski zbor, pa moški zbor Valentin Polanšek, ki je zapel v dobrodošlico škofu Jožetu. Zapel je tudi ženski tercet Lepena, kvintet bratov Smrtnik in vokalna skupina Klika. Na koncu je vsa cerkev zapela dve Slomškovi: V nebesih sem doma in En hribček bom kupil. Slišati je bilo tudi dve recitaciji.
Pogovor o
Zgodb ljudi prizadetih v avgustovskih poplavah na Slovenski karitas ne pozabljajo. Dnevno se srečujejo z njimi in ljudem pomagajo. Kaj ta čas počne država, kako in kje izpolniti vloge za pomoč, kaj se dober mesec po poplavah dogaja v ljudeh, kako se spopadajo s stiskami. Vse to smo komentirali v tokratni oddaji Pogovor o … z zakonsko in družinsko terapevtko ter geštalt svetovalko Katjo Jarc in generalnim tajnikom Slovenske karitas Petrom Tomažičem.
Spoznanje več, predsodek manj
Državni zbor je izglasoval spremembo zakona o verski svobodi, s katerim je znižal višino državnega kritja prispevkov za socialno varnost verskim uslužbencem iz 100 % na 60 %. Škofje so v izjavi izpostavili, da se s predlaganimi spremembami zakona ne strinjajo, saj zniževanje prispevkov pomeni slabšanje socialne varnosti duhovnikov, redovnic, redovnikov in drugih verskih delavcev, ukinitev statusa splošno koristne organizacije pa pomeni tudi nerazumevanje vloge Katoliške cerkve v naši družbi.
O tem in tudi o stanju na RTV Slo je tekla beseda v oddaji, ki ji lahko prisluhnete!
Moja zgodba
Oddaja Moja zgodba je tokrat nekoliko drugačna, umeščena v rubriko posebno, saj smo govorili o Avtobusih in trolejbusih Ljubljane med letoma 1927 in 1994. To je naslov bogate monografije nekaj večjega formata od A4, ki obsega 656 strani in tehta dva in pol kilograma. Njen avtor je diplomirani inženir kemije Jožef Trpin, ki je vse življenje delal v farmaciji v podjetju Lek, a je imel za avtobuse vedno čas in se zanje nikoli ni nehal zanimati.
Pozabi je iztrgal vrsto podatkov o prevozu potnikov v Ljubljani. Zanimali so ga tehniški podatki o vozilih, njihovi načrti, oznake, registrske tablice, vozni redi in še marsikaj, kar je povezano z javnim mestnim prometom.
Svetovalnica
V svetu se tretjina pridelane hrane zavrže, po drugi strani pa se ocenjuje, da se bo morala proizvodnja hrane zaradi večanja prebivalstva povečati za sedemdeset odstotkov. Poleg socialnega in finančnega vidika je zavržena hrana velik okoljski problem. V Evropi se s hrano letno zavrže toliko pitne vode, da bi z njo lahko trikrat napolnili Ženevsko jezero. Kakšni so koraki za manj zavržene hrane smo se pogovarjali s Katjo Sreš iz Ekologi brez meja.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Lahko noč, moj angel
Kot otroka me je nekajkrat, tako je vedela povedat moja mama, nosila …
Kulturni utrinki