Kampanja, ki je pred nami bo ena najbolj surovih v zgodovini slovenske samostojnosti, je uvodoma dejal naš sogovornik in dodal, da ta poteka že vse od nastopa sedanje vlade: »Pa ne samo zaradi specifične zdravstvene situacije, ki je tako kot v Sloveniji tudi drugod ampak se je k temu rušenju pridružil tudi del javnosti za katerega prej ni veljalo, da se aktivno udeležuje. Pri tem predvsem mislim na neke predsednike, do danes smo jih poznali kot neodvisnih institucij, celo državnih, potem direktorjev državnih podjetij in upam si trditi, da tudi del sodstva in tožilstva.«
Videtiča ne preseneča, da se je Gibanje Svoboda umaknilo v ozadje, kar je primerjal s prihodom stranke Mira Cerarja v politiko. »In spomnite se, takrat je zgodbo gradil na etiki in morali, vendar sta bili že tisti povolilni ponedeljek morala in etika pozabljeni. Bojim se, da je ta zgodba, konkretno govorim o Gibanju Svoboda gospoda Goloba prav podobna. Namesto etike in morale se uporablja zeleno in trajnostno. Vendar bi ob tem rad opozoril, da mi danes, dva meseca pred volitvami o tej stranki, o tem gibanju ne vemo nič. Zame to zaenkrat ostaja fantomsko gibanje.«
Nenavadno se mu zdi, da nekateri že v naprej izključujejo sodelovanje s posameznimi strankami. Kot primer je navedel Novo Slovenijo: »Na koncu koncev imamo NSi, ki je v tem mandatu pokazala, da vendarle zmore. Ministri so opravili dobro delo in se mi zdi, da je vendarle pri tem pritisku na NSi šlo bolj za neko brutalno izsiljevanje«.
Splošno pa je o delu vlade dejal, da je bil ta mandat dober za ljudi in gospodarstvo oziroma za tiste, ki nekaj ustvarjajo. O temah, ki naj bi jih odpirali v kampanji pa dodaja: »Sam bi si želel, da se ta kampanja ne osredotoči na komuniste in fašiste. Tako jaz, kot vi in mislim, da tudi množica ljudi si želimo nekih drugih tem. Moja želja je, da bodo v ospredju teme digitalizacija, moderna infrastruktura, moderno šolstvo, če hočete zdravstvo, pošteno, če želite zaupanja vredno sodstvo, skrb za starostnike, vpliv države v mednarodnih združenjih in podobno.«
Kampanja, ki je pred nami bo ena najbolj surovih v zgodovini slovenske samostojnosti, je uvodoma dejal naš sogovornik in dodal, da ta poteka že vse od nastopa sedanje vlade: »Pa ne samo zaradi specifične zdravstvene situacije, ki je tako kot v Sloveniji tudi drugod ampak se je k temu rušenju pridružil tudi del javnosti za katerega prej ni veljalo, da se aktivno udeležuje. Pri tem predvsem mislim na neke predsednike, do danes smo jih poznali kot neodvisnih institucij, celo državnih, potem direktorjev državnih podjetij in upam si trditi, da tudi del sodstva in tožilstva.«
Videtiča ne preseneča, da se je Gibanje Svoboda umaknilo v ozadje, kar je primerjal s prihodom stranke Mira Cerarja v politiko. »In spomnite se, takrat je zgodbo gradil na etiki in morali, vendar sta bili že tisti povolilni ponedeljek morala in etika pozabljeni. Bojim se, da je ta zgodba, konkretno govorim o Gibanju Svoboda gospoda Goloba prav podobna. Namesto etike in morale se uporablja zeleno in trajnostno. Vendar bi ob tem rad opozoril, da mi danes, dva meseca pred volitvami o tej stranki, o tem gibanju ne vemo nič. Zame to zaenkrat ostaja fantomsko gibanje.«
Nenavadno se mu zdi, da nekateri že v naprej izključujejo sodelovanje s posameznimi strankami. Kot primer je navedel Novo Slovenijo: »Na koncu koncev imamo NSi, ki je v tem mandatu pokazala, da vendarle zmore. Ministri so opravili dobro delo in se mi zdi, da je vendarle pri tem pritisku na NSi šlo bolj za neko brutalno izsiljevanje«.
Splošno pa je o delu vlade dejal, da je bil ta mandat dober za ljudi in gospodarstvo oziroma za tiste, ki nekaj ustvarjajo. O temah, ki naj bi jih odpirali v kampanji pa dodaja: »Sam bi si želel, da se ta kampanja ne osredotoči na komuniste in fašiste. Tako jaz, kot vi in mislim, da tudi množica ljudi si želimo nekih drugih tem. Moja želja je, da bodo v ospredju teme digitalizacija, moderna infrastruktura, moderno šolstvo, če hočete zdravstvo, pošteno, če želite zaupanja vredno sodstvo, skrb za starostnike, vpliv države v mednarodnih združenjih in podobno.«
Kampanja, ki je pred nami bo ena najbolj surovih v zgodovini slovenske samostojnosti, je uvodoma dejal naš sogovornik in dodal, da ta poteka že vse od nastopa sedanje vlade: »Pa ne samo zaradi specifične zdravstvene situacije, ki je tako kot v Sloveniji tudi drugod ampak se je k temu rušenju pridružil tudi del javnosti za katerega prej ni veljalo, da se aktivno udeležuje. Pri tem predvsem mislim na neke predsednike, do danes smo jih poznali kot neodvisnih institucij, celo državnih, potem direktorjev državnih podjetij in upam si trditi, da tudi del sodstva in tožilstva.«
Videtiča ne preseneča, da se je Gibanje Svoboda umaknilo v ozadje, kar je primerjal s prihodom stranke Mira Cerarja v politiko. »In spomnite se, takrat je zgodbo gradil na etiki in morali, vendar sta bili že tisti povolilni ponedeljek morala in etika pozabljeni. Bojim se, da je ta zgodba, konkretno govorim o Gibanju Svoboda gospoda Goloba prav podobna. Namesto etike in morale se uporablja zeleno in trajnostno. Vendar bi ob tem rad opozoril, da mi danes, dva meseca pred volitvami o tej stranki, o tem gibanju ne vemo nič. Zame to zaenkrat ostaja fantomsko gibanje.«
Nenavadno se mu zdi, da nekateri že v naprej izključujejo sodelovanje s posameznimi strankami. Kot primer je navedel Novo Slovenijo: »Na koncu koncev imamo NSi, ki je v tem mandatu pokazala, da vendarle zmore. Ministri so opravili dobro delo in se mi zdi, da je vendarle pri tem pritisku na NSi šlo bolj za neko brutalno izsiljevanje«.
Splošno pa je o delu vlade dejal, da je bil ta mandat dober za ljudi in gospodarstvo oziroma za tiste, ki nekaj ustvarjajo. O temah, ki naj bi jih odpirali v kampanji pa dodaja: »Sam bi si želel, da se ta kampanja ne osredotoči na komuniste in fašiste. Tako jaz, kot vi in mislim, da tudi množica ljudi si želimo nekih drugih tem. Moja želja je, da bodo v ospredju teme digitalizacija, moderna infrastruktura, moderno šolstvo, če hočete zdravstvo, pošteno, če želite zaupanja vredno sodstvo, skrb za starostnike, vpliv države v mednarodnih združenjih in podobno.«
Informativni prispevki
Prvopodpisani pobudnik za začetek postopka za oceno ustavnosti novele zakona o Radiotelevizija Slovenija Peter Gregorčič in avtor pobude Matej Avbelj sta po odločitvi ustavnega sodišča, ki je preklicalo začasno zadržanje izvajanja dela novele, poslala pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice. Ocenjujeta namreč, da so bila v Sloveniji izčrpana vsa razpoložljiva pravna sredstva in da so ostali brez učinkovitega pravnega varstva. Z Gregorčičem se je pogovarjal Alen Salihović.
Informativni prispevki
Prvopodpisani pobudnik za začetek postopka za oceno ustavnosti novele zakona o Radiotelevizija Slovenija Peter Gregorčič in avtor pobude Matej Avbelj sta po odločitvi ustavnega sodišča, ki je preklicalo začasno zadržanje izvajanja dela novele, poslala pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice. Ocenjujeta namreč, da so bila v Sloveniji izčrpana vsa razpoložljiva pravna sredstva in da so ostali brez učinkovitega pravnega varstva. Z Gregorčičem se je pogovarjal Alen Salihović.
Informativni prispevki
»23 let sem v politiki in marsičesa sem se naučil. Tudi tega, da se, ko se ena vrata zaprejo, druga odprejo. Danes smo na začetku nečesa velikega.« To so besede Anžeta Logarja, potem ko je priznal poraz in lani novembra čestital novoizvoljeni predsednici republike Nataši Pirc Musar. In nekaj novega se začenja jutri. Zaživelo bo društvo Anžeta Logarja. V njem naj bi bili ekonomist Igor Masten, nekdanji minister SD Jernej Pikalo, direktor Beletrine Mitja Čander, zdravnik Rok Ravnikar, gospodarstvenik Igor Hustič, vodja kabineta nekdanjega predsednika republike Boruta Pahorja Alja Brglez, nekdanja evropska poslanka Romana Jordan, poslanka SDS Eva Irgl in profesor evropskega prava Matej Avbelj. Na vprašanje ali se bo jutri res uresničilo nekaj velikega, nam je novinar Domovine Peter Merše odgovoril, da se bo uresničilo le delno.
Informativni prispevki
»23 let sem v politiki in marsičesa sem se naučil. Tudi tega, da se, ko se ena vrata zaprejo, druga odprejo. Danes smo na začetku nečesa velikega.« To so besede Anžeta Logarja, potem ko je priznal poraz in lani novembra čestital novoizvoljeni predsednici republike Nataši Pirc Musar. In nekaj novega se začenja jutri. Zaživelo bo društvo Anžeta Logarja. V njem naj bi bili ekonomist Igor Masten, nekdanji minister SD Jernej Pikalo, direktor Beletrine Mitja Čander, zdravnik Rok Ravnikar, gospodarstvenik Igor Hustič, vodja kabineta nekdanjega predsednika republike Boruta Pahorja Alja Brglez, nekdanja evropska poslanka Romana Jordan, poslanka SDS Eva Irgl in profesor evropskega prava Matej Avbelj. Na vprašanje ali se bo jutri res uresničilo nekaj velikega, nam je novinar Domovine Peter Merše odgovoril, da se bo uresničilo le delno.
Informativni prispevki
V Slovenskih medijih še naprej odmeva vladna ukinitev Nacionalnega dneva spomina na žrtve komunizma, napoved o zamenjavi devetih članov programskega sveta RTV Slovenija in odziv prvaka SDS Janeza Janše na to odločitev. Pogovor z njim je pripravil Marcel Krek.
Informativni prispevki
V Slovenskih medijih še naprej odmeva vladna ukinitev Nacionalnega dneva spomina na žrtve komunizma, napoved o zamenjavi devetih članov programskega sveta RTV Slovenija in odziv prvaka SDS Janeza Janše na to odločitev. Pogovor z njim je pripravil Marcel Krek.
Informativni prispevki
Objavljamo govor predsednice CI Prebudimo Slovenijo Vlaste Dolžal Rus na spominski slovesnosti za žrtve komunističnega nasilja
Informativni prispevki
Objavljamo govor predsednice CI Prebudimo Slovenijo Vlaste Dolžal Rus na spominski slovesnosti za žrtve komunističnega nasilja
Informativni prispevki
Nagovor misijonarja Pedra Opeke na spominski slovesnosti za žrtve komunističnega nasilja
Informativni prispevki
Nagovor misijonarja Pedra Opeke na spominski slovesnosti za žrtve komunističnega nasilja
Informativni prispevki
Objavljamo nagovor predsednika Nove slovenske zaveze dr. Matije Ogrina na spominski slovesnosti za žrtve komunističnega nasilja
Informativni prispevki
Objavljamo nagovor predsednika Nove slovenske zaveze dr. Matije Ogrina na spominski slovesnosti za žrtve komunističnega nasilja
Informativni prispevki
Izjava predsednika Nove slovenske zaveze dr. Matije Ogrina za Radio Ognjišče o ukinitvi dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja.
Informativni prispevki
Izjava predsednika Nove slovenske zaveze dr. Matije Ogrina za Radio Ognjišče o ukinitvi dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja.
Informativni prispevki
Izjava poslanca NSi Jožefa Horvata o ukinitvi dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja
Informativni prispevki
Izjava poslanca NSi Jožefa Horvata o ukinitvi dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja
Slovencem po svetu in domovini
Maj je poseben, spominski mesec za slovensko izseljenstvo. Ko je v začetku tega meseca leta 1945 postajalo jasno, da bo v Sloveniji oblast prevzela komunistična partija, so se mnogi rojaki odpravili na begunsko pot: iz Ljubljane preko Pliberka in Ljubelja na avstrijsko Koroško, s Primorske pa v Italijo. V glavnem so bili prepričani, da le za krajši čas. Zaradi nestrinjanja ali nasprotovanja komunističnemu vodstvu in strahu pred revolucionarnim nasiljem je Slovenijo zapustilo več kot 20.000 ljudi. Med njimi je bil velik delež kulturnikov, gospodarstvenikov in intelektualcev. V težkih okoliščinah v begunskih taboriščih so poskrbeli za bogato družbeno, versko in kulturno življenje. Organizirali so šolstvo na osnovni, poklicni in gimnazijski ravni, obsežno publicistiko in kmetijstvo, vseskozi pa s pevskimi zbori, gledališkimi skupinami, obrtno dejavnostjo in leposlovjem gojili ustvarjalnost. O pomembni vlogi begunskega šolstva, bogastvu slovenskega begunskega tiska, kako se je slovensko begunsko šolstvo nadaljevalo v izseljenstvu in o vlogi arhiva Studia Slovenica. Dr. Helena Jaklitsch, Helena Janežič in Andreja Klasinc Škofljanec ter Gregor Batagelj so o tem govorili ob predstavitvi posebne izdaje revije SLO časi kraji ljudje, ki jo izdaja založba Družina.
Zgodbe za otroke
V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta.
Dogodki
Če bomo v teh dneh že sedli pred televizor, storimo to premišljeno in izberimo vsebino z namenom ... P. dr. Andraž Arko je diplomiral iz Gibsonovega filma Kristusov pasijon, doktoriral pa iz njegove pastoralne uporabnosti.
Sol in luč
Včasih nam doživljanje lepote trenutka ukrade strah pred minevanjem. Sveti Duh nas lahko osvobodi tega strahu in temin duše, pa tudi svetuje kako biti sredi težav polni upanja, trdnosti in veselja. Nekaj navdihujočih odlomkov iz knjige smo predstavili v tokratni oddaji. Klnjiga pa je izšla pri založbi Družina.
Glasbeni medgeneracijski večer
V tokratni oddaji smo slišali kako se bo končala sezona večerov sodobne krščanske glasbe. Predstavili smo Zaključni večer Mesta na gori, ki se bo odvil na Rakovniku.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Lahko noč, moj angel
Ko sem kot otrok gledal, kako se družiš s starimi tetami in strici, s sosedami in sosedi in tudi če sem te kdaj videl v družbi …
Pogovor o
V tokratni oddaji smo se pogovarjali o spletnem vplivništvu. Kaj to je in kakšne so njegove pasti? Spletno vplivništvo kot poklic in kot prostočasna dejavnost. Prisluhnili ste lahko poglobljenemu pogovoru z Lucijo Firbas - katoličanko, ženo in mamo štirih otrok, ki delček svojega življenja deli tudi na instagramu z nekaj več kot 3000 sledilci.