Dr. Janez Juhant in poslanka Iva Dimic o spolnem nadlegovanju v akademskem prostoru

V lanskem letu je precej poraslo število spolnih zlorab. Po nekaterih ocenah naj bi se v družinah zlorabe povečale za kar dvajset odstotkov. Do tega pa prihaja tudi drugod. V minulem tednu je odmevala seja odbora državnega zbora za izobraževanje na kateri so govorili o spolnem nadlegovanju v akademskem prostoru. Več študentov je namreč spregovorilo o tem, da so tega bili deležni s strani profesorjev, ki so na ta način zlorabili moč oblasti. Na to temo smo se pogovarjali s predsednico omenjenega odbora, poslanko NSi Ivo Dimic in z zaslužnim profesorjem, tudi članom Evropske akademije znanosti in umetnosti dr. Janezom Juhantom.

5. 2. 2021
Dr. Janez Juhant in poslanka Iva Dimic o spolnem nadlegovanju v akademskem prostoru

V lanskem letu je precej poraslo število spolnih zlorab. Po nekaterih ocenah naj bi se v družinah zlorabe povečale za kar dvajset odstotkov. Do tega pa prihaja tudi drugod. V minulem tednu je odmevala seja odbora državnega zbora za izobraževanje na kateri so govorili o spolnem nadlegovanju v akademskem prostoru. Več študentov je namreč spregovorilo o tem, da so tega bili deležni s strani profesorjev, ki so na ta način zlorabili moč oblasti. Na to temo smo se pogovarjali s predsednico omenjenega odbora, poslanko NSi Ivo Dimic in z zaslužnim profesorjem, tudi članom Evropske akademije znanosti in umetnosti dr. Janezom Juhantom.

Alen Salihović

VEČ ...|5. 2. 2021
Dr. Janez Juhant in poslanka Iva Dimic o spolnem nadlegovanju v akademskem prostoru

V lanskem letu je precej poraslo število spolnih zlorab. Po nekaterih ocenah naj bi se v družinah zlorabe povečale za kar dvajset odstotkov. Do tega pa prihaja tudi drugod. V minulem tednu je odmevala seja odbora državnega zbora za izobraževanje na kateri so govorili o spolnem nadlegovanju v akademskem prostoru. Več študentov je namreč spregovorilo o tem, da so tega bili deležni s strani profesorjev, ki so na ta način zlorabili moč oblasti. Na to temo smo se pogovarjali s predsednico omenjenega odbora, poslanko NSi Ivo Dimic in z zaslužnim profesorjem, tudi članom Evropske akademije znanosti in umetnosti dr. Janezom Juhantom.

Alen Salihović

infospolno nasiljepogovorpolitikaodnosi

Informativni prispevki

VEČ ... |
Uroš Urbanija: Vlada je nervozna, ker ne obvladuje upora nezadovoljnih državljanov na družbenih omrežjih

Velik del predvolilne kampanje bo očitno tekel izven klasičnih medijev kot so časopisi in javna televizija, kjer je trenutna vlada izvedla t.i. očiščenje janšistov, to je tistih, ki mislijo in gledajo na svet drugače kakor oni, pravi direktor Planeta TV in odgovorni urednik informativne oddaje Planet 18 Uroš Urbanija. Kaj pomenijo za stabilnost demokracije pri nas vladni poskusi utišanja drugače mislečih na družbenih omrežjih in zakaj je sam dobil tožbo proti Vesni Vuković in portalu Necenzurirano?

Uroš Urbanija: Vlada je nervozna, ker ne obvladuje upora nezadovoljnih državljanov na družbenih omrežjih

Velik del predvolilne kampanje bo očitno tekel izven klasičnih medijev kot so časopisi in javna televizija, kjer je trenutna vlada izvedla t.i. očiščenje janšistov, to je tistih, ki mislijo in gledajo na svet drugače kakor oni, pravi direktor Planeta TV in odgovorni urednik informativne oddaje Planet 18 Uroš Urbanija. Kaj pomenijo za stabilnost demokracije pri nas vladni poskusi utišanja drugače mislečih na družbenih omrežjih in zakaj je sam dobil tožbo proti Vesni Vuković in portalu Necenzurirano?

infomedijipogovorpolitikauroš urbanija

Informativni prispevki

Uroš Urbanija: Vlada je nervozna, ker ne obvladuje upora nezadovoljnih državljanov na družbenih omrežjih

Velik del predvolilne kampanje bo očitno tekel izven klasičnih medijev kot so časopisi in javna televizija, kjer je trenutna vlada izvedla t.i. očiščenje janšistov, to je tistih, ki mislijo in gledajo na svet drugače kakor oni, pravi direktor Planeta TV in odgovorni urednik informativne oddaje Planet 18 Uroš Urbanija. Kaj pomenijo za stabilnost demokracije pri nas vladni poskusi utišanja drugače mislečih na družbenih omrežjih in zakaj je sam dobil tožbo proti Vesni Vuković in portalu Necenzurirano?

VEČ ...|27. 2. 2026
Uroš Urbanija: Vlada je nervozna, ker ne obvladuje upora nezadovoljnih državljanov na družbenih omrežjih

Velik del predvolilne kampanje bo očitno tekel izven klasičnih medijev kot so časopisi in javna televizija, kjer je trenutna vlada izvedla t.i. očiščenje janšistov, to je tistih, ki mislijo in gledajo na svet drugače kakor oni, pravi direktor Planeta TV in odgovorni urednik informativne oddaje Planet 18 Uroš Urbanija. Kaj pomenijo za stabilnost demokracije pri nas vladni poskusi utišanja drugače mislečih na družbenih omrežjih in zakaj je sam dobil tožbo proti Vesni Vuković in portalu Necenzurirano?

Radio Ognjišče

infomedijipogovorpolitikauroš urbanija

Informativni prispevki

VEČ ... |
Predsednica društva Izgubljeni otroci Simona Šelemet Kalan in predsednica preiskovalne komisije Alenka Jeraj

Predlani je bila v Državnem zboru ustanovljena preiskovalna komisija, ki naj bi razjasnila vprašanja mnogih staršev: kam so izginili njihovi dojenčki? Gre za usodo približno dvajset tisoč otrok, ki jih pogrešajo od leta 1975 do leta 1990. Na vprašanja Mateje Subotičanec sta odgovarjali predsednica društva Izgubljeni otroci Simona Šelemet Kalan in predsednica preiskovalne komisije in poslanka SDS Alenka Jeraj.

Predsednica društva Izgubljeni otroci Simona Šelemet Kalan in predsednica preiskovalne komisije Alenka Jeraj

Predlani je bila v Državnem zboru ustanovljena preiskovalna komisija, ki naj bi razjasnila vprašanja mnogih staršev: kam so izginili njihovi dojenčki? Gre za usodo približno dvajset tisoč otrok, ki jih pogrešajo od leta 1975 do leta 1990. Na vprašanja Mateje Subotičanec sta odgovarjali predsednica društva Izgubljeni otroci Simona Šelemet Kalan in predsednica preiskovalne komisije in poslanka SDS Alenka Jeraj.

infopolitikaizgubljeni otroci

Informativni prispevki

Predsednica društva Izgubljeni otroci Simona Šelemet Kalan in predsednica preiskovalne komisije Alenka Jeraj

Predlani je bila v Državnem zboru ustanovljena preiskovalna komisija, ki naj bi razjasnila vprašanja mnogih staršev: kam so izginili njihovi dojenčki? Gre za usodo približno dvajset tisoč otrok, ki jih pogrešajo od leta 1975 do leta 1990. Na vprašanja Mateje Subotičanec sta odgovarjali predsednica društva Izgubljeni otroci Simona Šelemet Kalan in predsednica preiskovalne komisije in poslanka SDS Alenka Jeraj.

VEČ ...|27. 2. 2026
Predsednica društva Izgubljeni otroci Simona Šelemet Kalan in predsednica preiskovalne komisije Alenka Jeraj

Predlani je bila v Državnem zboru ustanovljena preiskovalna komisija, ki naj bi razjasnila vprašanja mnogih staršev: kam so izginili njihovi dojenčki? Gre za usodo približno dvajset tisoč otrok, ki jih pogrešajo od leta 1975 do leta 1990. Na vprašanja Mateje Subotičanec sta odgovarjali predsednica društva Izgubljeni otroci Simona Šelemet Kalan in predsednica preiskovalne komisije in poslanka SDS Alenka Jeraj.

Radio Ognjišče

infopolitikaizgubljeni otroci

Informativni prispevki

VEČ ... |
Kajzer: Svet je v prelomnem obdobju, diplomacijo podpira tudi moč

Pogajanja o iranskem jedrskem in raketnem programu, ki so se začela v Ženevi in se bodo nadaljevala na Dunaju, potekajo v času izjemno zaostrenih razmer na Bližnjem vzhodu. Nekdanji diplomat in državni sekretar Tone Kajzer ocenjuje, da je Iran eden ključnih, a nepredvidljivih dejavnikov regije. Po njegovih besedah je težko napovedati hiter razplet, vendar pričakuje postopno umirjanje razmer, ki bi lahko prineslo olajšanje predvsem iranskemu prebivalstvu, ki živi v težkih razmerah.

Prisotnost ameriških vojaških sil razume kot del diplomatskega pritiska. »Diplomacija brez realne moči v ozadju ne deluje,« poudarja, ob tem pa dodaja, da uporaba sile ne sme biti cilj, temveč sredstvo odvračanja. Bližnji vzhod ostaja strateško ključen zaradi energetike in globalnih dobavnih poti, pomembno vlogo pa ima tudi Kitajska, ki po njegovem ni pasivna opazovalka svetovnih napetosti.

Kajzer svetovne dogodke umešča v širši proces preoblikovanja globalnega reda, kjer se svet vse bolj deli med demokratične in avtoritarne modele upravljanja. Konflikti na Bližnjem vzhodu, vojna v Ukrajini in rivalstvo velikih sil so med seboj povezani deli iste geopolitične slike.

Glede vojne v Ukrajini meni, da si evropski voditelji mir iskreno želijo, vendar agresija Rusije ogroža evropsko varnostno arhitekturo, zato Evropa ne sme popustiti. Nadaljnja pomoč Ukrajini je po njegovem tudi sporočilo, da kršenje mednarodnega prava ne sme postati sprejemljivo. Slovenija pa po njegovih besedah pri tem ne more ostati nevtralna opazovalka, saj je del evropskega in evroatlantskega prostora.

Kajzer: Svet je v prelomnem obdobju, diplomacijo podpira tudi moč

Pogajanja o iranskem jedrskem in raketnem programu, ki so se začela v Ženevi in se bodo nadaljevala na Dunaju, potekajo v času izjemno zaostrenih razmer na Bližnjem vzhodu. Nekdanji diplomat in državni sekretar Tone Kajzer ocenjuje, da je Iran eden ključnih, a nepredvidljivih dejavnikov regije. Po njegovih besedah je težko napovedati hiter razplet, vendar pričakuje postopno umirjanje razmer, ki bi lahko prineslo olajšanje predvsem iranskemu prebivalstvu, ki živi v težkih razmerah.

Prisotnost ameriških vojaških sil razume kot del diplomatskega pritiska. »Diplomacija brez realne moči v ozadju ne deluje,« poudarja, ob tem pa dodaja, da uporaba sile ne sme biti cilj, temveč sredstvo odvračanja. Bližnji vzhod ostaja strateško ključen zaradi energetike in globalnih dobavnih poti, pomembno vlogo pa ima tudi Kitajska, ki po njegovem ni pasivna opazovalka svetovnih napetosti.

Kajzer svetovne dogodke umešča v širši proces preoblikovanja globalnega reda, kjer se svet vse bolj deli med demokratične in avtoritarne modele upravljanja. Konflikti na Bližnjem vzhodu, vojna v Ukrajini in rivalstvo velikih sil so med seboj povezani deli iste geopolitične slike.

Glede vojne v Ukrajini meni, da si evropski voditelji mir iskreno želijo, vendar agresija Rusije ogroža evropsko varnostno arhitekturo, zato Evropa ne sme popustiti. Nadaljnja pomoč Ukrajini je po njegovem tudi sporočilo, da kršenje mednarodnega prava ne sme postati sprejemljivo. Slovenija pa po njegovih besedah pri tem ne more ostati nevtralna opazovalka, saj je del evropskega in evroatlantskega prostora.

infopogovorkajzerpolitikaeuukrajinairan

Informativni prispevki

Kajzer: Svet je v prelomnem obdobju, diplomacijo podpira tudi moč

Pogajanja o iranskem jedrskem in raketnem programu, ki so se začela v Ženevi in se bodo nadaljevala na Dunaju, potekajo v času izjemno zaostrenih razmer na Bližnjem vzhodu. Nekdanji diplomat in državni sekretar Tone Kajzer ocenjuje, da je Iran eden ključnih, a nepredvidljivih dejavnikov regije. Po njegovih besedah je težko napovedati hiter razplet, vendar pričakuje postopno umirjanje razmer, ki bi lahko prineslo olajšanje predvsem iranskemu prebivalstvu, ki živi v težkih razmerah.

Prisotnost ameriških vojaških sil razume kot del diplomatskega pritiska. »Diplomacija brez realne moči v ozadju ne deluje,« poudarja, ob tem pa dodaja, da uporaba sile ne sme biti cilj, temveč sredstvo odvračanja. Bližnji vzhod ostaja strateško ključen zaradi energetike in globalnih dobavnih poti, pomembno vlogo pa ima tudi Kitajska, ki po njegovem ni pasivna opazovalka svetovnih napetosti.

Kajzer svetovne dogodke umešča v širši proces preoblikovanja globalnega reda, kjer se svet vse bolj deli med demokratične in avtoritarne modele upravljanja. Konflikti na Bližnjem vzhodu, vojna v Ukrajini in rivalstvo velikih sil so med seboj povezani deli iste geopolitične slike.

Glede vojne v Ukrajini meni, da si evropski voditelji mir iskreno želijo, vendar agresija Rusije ogroža evropsko varnostno arhitekturo, zato Evropa ne sme popustiti. Nadaljnja pomoč Ukrajini je po njegovem tudi sporočilo, da kršenje mednarodnega prava ne sme postati sprejemljivo. Slovenija pa po njegovih besedah pri tem ne more ostati nevtralna opazovalka, saj je del evropskega in evroatlantskega prostora.

VEČ ...|27. 2. 2026
Kajzer: Svet je v prelomnem obdobju, diplomacijo podpira tudi moč

Pogajanja o iranskem jedrskem in raketnem programu, ki so se začela v Ženevi in se bodo nadaljevala na Dunaju, potekajo v času izjemno zaostrenih razmer na Bližnjem vzhodu. Nekdanji diplomat in državni sekretar Tone Kajzer ocenjuje, da je Iran eden ključnih, a nepredvidljivih dejavnikov regije. Po njegovih besedah je težko napovedati hiter razplet, vendar pričakuje postopno umirjanje razmer, ki bi lahko prineslo olajšanje predvsem iranskemu prebivalstvu, ki živi v težkih razmerah.

Prisotnost ameriških vojaških sil razume kot del diplomatskega pritiska. »Diplomacija brez realne moči v ozadju ne deluje,« poudarja, ob tem pa dodaja, da uporaba sile ne sme biti cilj, temveč sredstvo odvračanja. Bližnji vzhod ostaja strateško ključen zaradi energetike in globalnih dobavnih poti, pomembno vlogo pa ima tudi Kitajska, ki po njegovem ni pasivna opazovalka svetovnih napetosti.

Kajzer svetovne dogodke umešča v širši proces preoblikovanja globalnega reda, kjer se svet vse bolj deli med demokratične in avtoritarne modele upravljanja. Konflikti na Bližnjem vzhodu, vojna v Ukrajini in rivalstvo velikih sil so med seboj povezani deli iste geopolitične slike.

Glede vojne v Ukrajini meni, da si evropski voditelji mir iskreno želijo, vendar agresija Rusije ogroža evropsko varnostno arhitekturo, zato Evropa ne sme popustiti. Nadaljnja pomoč Ukrajini je po njegovem tudi sporočilo, da kršenje mednarodnega prava ne sme postati sprejemljivo. Slovenija pa po njegovih besedah pri tem ne more ostati nevtralna opazovalka, saj je del evropskega in evroatlantskega prostora.

Radio Ognjišče

infopogovorkajzerpolitikaeuukrajinairan

Informativni prispevki

VEČ ... |
Četrta obletnica vojne v Ukrajini

V patriarhalni katedrali Kristusovega vstajenja Ukrajinske grško-katoliške cerkve v Kijevu so v torek pripravili molitev, na kateri so se zbrali duhovniki, mednarodni partnerji Karitas in verniki. Skupaj so počastili spomin na tiste, ki jih je prizadela vojna, in molili za mir. Dogodek je bilo mogoče spremljati tudi preko youtube kanala ali zoom povezave. Pogovarjali smo se s sodelavko Caritas Spes Miro Milavec, ki živi v Kijevu.

Četrta obletnica vojne v Ukrajini

V patriarhalni katedrali Kristusovega vstajenja Ukrajinske grško-katoliške cerkve v Kijevu so v torek pripravili molitev, na kateri so se zbrali duhovniki, mednarodni partnerji Karitas in verniki. Skupaj so počastili spomin na tiste, ki jih je prizadela vojna, in molili za mir. Dogodek je bilo mogoče spremljati tudi preko youtube kanala ali zoom povezave. Pogovarjali smo se s sodelavko Caritas Spes Miro Milavec, ki živi v Kijevu.

infoUkrajinaduhovnostdružbapapežpogovorpolitika

Informativni prispevki

Četrta obletnica vojne v Ukrajini

V patriarhalni katedrali Kristusovega vstajenja Ukrajinske grško-katoliške cerkve v Kijevu so v torek pripravili molitev, na kateri so se zbrali duhovniki, mednarodni partnerji Karitas in verniki. Skupaj so počastili spomin na tiste, ki jih je prizadela vojna, in molili za mir. Dogodek je bilo mogoče spremljati tudi preko youtube kanala ali zoom povezave. Pogovarjali smo se s sodelavko Caritas Spes Miro Milavec, ki živi v Kijevu.

VEČ ...|27. 2. 2026
Četrta obletnica vojne v Ukrajini

V patriarhalni katedrali Kristusovega vstajenja Ukrajinske grško-katoliške cerkve v Kijevu so v torek pripravili molitev, na kateri so se zbrali duhovniki, mednarodni partnerji Karitas in verniki. Skupaj so počastili spomin na tiste, ki jih je prizadela vojna, in molili za mir. Dogodek je bilo mogoče spremljati tudi preko youtube kanala ali zoom povezave. Pogovarjali smo se s sodelavko Caritas Spes Miro Milavec, ki živi v Kijevu.

Radio Ognjišče

infoUkrajinaduhovnostdružbapapežpogovorpolitika

Informativni prispevki

VEČ ... |
Trebušak: Tako malo dialoga med politiko in gospodarstvom, kot ga je bilo v zadnjem času, se ne spomnim

Nekdanji urednik in novinar, danes pa sodelavec v Klubu slovenskih podjetnikov (SBC) Gregor Trebušak je v pogovoru za Radio Ognjišče opozoril, da slovensko gospodarstvo najbolj duši nepredvidljivost – občutek, da se pravila igre spreminjajo čez noč. Dotaknil se je tudi razmer v družinskih podjetjih, odnosa politike do podjetništva, pa tudi tega, kako se volilna kampanja spreminja v času družbenih omrežij, vplivnežev in umetne inteligence.

Trebušak: Tako malo dialoga med politiko in gospodarstvom, kot ga je bilo v zadnjem času, se ne spomnim

Nekdanji urednik in novinar, danes pa sodelavec v Klubu slovenskih podjetnikov (SBC) Gregor Trebušak je v pogovoru za Radio Ognjišče opozoril, da slovensko gospodarstvo najbolj duši nepredvidljivost – občutek, da se pravila igre spreminjajo čez noč. Dotaknil se je tudi razmer v družinskih podjetjih, odnosa politike do podjetništva, pa tudi tega, kako se volilna kampanja spreminja v času družbenih omrežij, vplivnežev in umetne inteligence.

infopolitikagospodarstvokampanjapogovorsbcgregor trebušak

Informativni prispevki

Trebušak: Tako malo dialoga med politiko in gospodarstvom, kot ga je bilo v zadnjem času, se ne spomnim

Nekdanji urednik in novinar, danes pa sodelavec v Klubu slovenskih podjetnikov (SBC) Gregor Trebušak je v pogovoru za Radio Ognjišče opozoril, da slovensko gospodarstvo najbolj duši nepredvidljivost – občutek, da se pravila igre spreminjajo čez noč. Dotaknil se je tudi razmer v družinskih podjetjih, odnosa politike do podjetništva, pa tudi tega, kako se volilna kampanja spreminja v času družbenih omrežij, vplivnežev in umetne inteligence.

VEČ ...|27. 2. 2026
Trebušak: Tako malo dialoga med politiko in gospodarstvom, kot ga je bilo v zadnjem času, se ne spomnim

Nekdanji urednik in novinar, danes pa sodelavec v Klubu slovenskih podjetnikov (SBC) Gregor Trebušak je v pogovoru za Radio Ognjišče opozoril, da slovensko gospodarstvo najbolj duši nepredvidljivost – občutek, da se pravila igre spreminjajo čez noč. Dotaknil se je tudi razmer v družinskih podjetjih, odnosa politike do podjetništva, pa tudi tega, kako se volilna kampanja spreminja v času družbenih omrežij, vplivnežev in umetne inteligence.

Radio Ognjišče

infopolitikagospodarstvokampanjapogovorsbcgregor trebušak

Informativni prispevki

VEČ ... |
Marija Burnik dr. med.: To je zelo populistična izjava, ki izhaja predvsem iz nepoznavanja delovanja pediatrije.

»Izjava podpredsednika Zveze pacientov Slovenije Francija Gerbca, da »odgovornost nastalo nosijo vodstva zdravstvenih domov in celotne pediatrične stroke, ki je pristala na to, da imamo tako veliko število odraslih oseb, ki zasedejo mest pri pediatrih« je posplošena in zavajajoča ter dobro odraža to, kar želijo javnosti prikazati odgovorni na Ministrstvu za zdravje in Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, opozarja pediatrinja Marija Burnik dr. med..

Marija Burnik dr. med.: To je zelo populistična izjava, ki izhaja predvsem iz nepoznavanja delovanja pediatrije.

»Izjava podpredsednika Zveze pacientov Slovenije Francija Gerbca, da »odgovornost nastalo nosijo vodstva zdravstvenih domov in celotne pediatrične stroke, ki je pristala na to, da imamo tako veliko število odraslih oseb, ki zasedejo mest pri pediatrih« je posplošena in zavajajoča ter dobro odraža to, kar želijo javnosti prikazati odgovorni na Ministrstvu za zdravje in Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, opozarja pediatrinja Marija Burnik dr. med..

infootrocizdravstvo

Informativni prispevki

Marija Burnik dr. med.: To je zelo populistična izjava, ki izhaja predvsem iz nepoznavanja delovanja pediatrije.

»Izjava podpredsednika Zveze pacientov Slovenije Francija Gerbca, da »odgovornost nastalo nosijo vodstva zdravstvenih domov in celotne pediatrične stroke, ki je pristala na to, da imamo tako veliko število odraslih oseb, ki zasedejo mest pri pediatrih« je posplošena in zavajajoča ter dobro odraža to, kar želijo javnosti prikazati odgovorni na Ministrstvu za zdravje in Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, opozarja pediatrinja Marija Burnik dr. med..

VEČ ...|25. 2. 2026
Marija Burnik dr. med.: To je zelo populistična izjava, ki izhaja predvsem iz nepoznavanja delovanja pediatrije.

»Izjava podpredsednika Zveze pacientov Slovenije Francija Gerbca, da »odgovornost nastalo nosijo vodstva zdravstvenih domov in celotne pediatrične stroke, ki je pristala na to, da imamo tako veliko število odraslih oseb, ki zasedejo mest pri pediatrih« je posplošena in zavajajoča ter dobro odraža to, kar želijo javnosti prikazati odgovorni na Ministrstvu za zdravje in Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, opozarja pediatrinja Marija Burnik dr. med..

Radio Ognjišče

infootrocizdravstvo

Informativni prispevki

VEČ ... |
Gregorčič po prvih soočenjih: Volitve bodo prvič po dolgem času predvidljive, odprt pa ostaja prostor za tretjo pot

Po prvih predvolilnih soočenjih je politični komentator in profesor dr. Peter Gregorčič ocenil, da resnejših presenečenj za zdaj še ni, vendar pa se po njegovem mnenju kampanja razvija drugače kot v preteklih volilnih ciklih. V ospredju sta namreč prvič po daljšem času dva politična akterja, katerih politični profil je volivcem že dobro znan.

Gregorčič po prvih soočenjih: Volitve bodo prvič po dolgem času predvidljive, odprt pa ostaja prostor za tretjo pot

Po prvih predvolilnih soočenjih je politični komentator in profesor dr. Peter Gregorčič ocenil, da resnejših presenečenj za zdaj še ni, vendar pa se po njegovem mnenju kampanja razvija drugače kot v preteklih volilnih ciklih. V ospredju sta namreč prvič po daljšem času dva politična akterja, katerih politični profil je volivcem že dobro znan.

infopolitkakomentarpeter gregorčič

Informativni prispevki

Gregorčič po prvih soočenjih: Volitve bodo prvič po dolgem času predvidljive, odprt pa ostaja prostor za tretjo pot

Po prvih predvolilnih soočenjih je politični komentator in profesor dr. Peter Gregorčič ocenil, da resnejših presenečenj za zdaj še ni, vendar pa se po njegovem mnenju kampanja razvija drugače kot v preteklih volilnih ciklih. V ospredju sta namreč prvič po daljšem času dva politična akterja, katerih politični profil je volivcem že dobro znan.

VEČ ...|24. 2. 2026
Gregorčič po prvih soočenjih: Volitve bodo prvič po dolgem času predvidljive, odprt pa ostaja prostor za tretjo pot

Po prvih predvolilnih soočenjih je politični komentator in profesor dr. Peter Gregorčič ocenil, da resnejših presenečenj za zdaj še ni, vendar pa se po njegovem mnenju kampanja razvija drugače kot v preteklih volilnih ciklih. V ospredju sta namreč prvič po daljšem času dva politična akterja, katerih politični profil je volivcem že dobro znan.

Radio Ognjišče

infopolitkakomentarpeter gregorčič

Informativni prispevki

VEČ ... |
Ivan Skalivskyi ob obletnici vojne: Kristus nas uči, da zlo nima zadnje besede

Grkokatliška bogoslužja so ob obletnici vojne pretekli konec tedna potekala tudi v Ljubljani. Duhovnik in škofov pooblaščenec za begunce v Sloveniji Ivan Skalivsky meni, da kot kristjani ne moremo ostati ravnodušni.

Ivan Skalivskyi ob obletnici vojne: Kristus nas uči, da zlo nima zadnje besede

Grkokatliška bogoslužja so ob obletnici vojne pretekli konec tedna potekala tudi v Ljubljani. Duhovnik in škofov pooblaščenec za begunce v Sloveniji Ivan Skalivsky meni, da kot kristjani ne moremo ostati ravnodušni.

info

Informativni prispevki

Ivan Skalivskyi ob obletnici vojne: Kristus nas uči, da zlo nima zadnje besede

Grkokatliška bogoslužja so ob obletnici vojne pretekli konec tedna potekala tudi v Ljubljani. Duhovnik in škofov pooblaščenec za begunce v Sloveniji Ivan Skalivsky meni, da kot kristjani ne moremo ostati ravnodušni.

VEČ ...|24. 2. 2026
Ivan Skalivskyi ob obletnici vojne: Kristus nas uči, da zlo nima zadnje besede

Grkokatliška bogoslužja so ob obletnici vojne pretekli konec tedna potekala tudi v Ljubljani. Duhovnik in škofov pooblaščenec za begunce v Sloveniji Ivan Skalivsky meni, da kot kristjani ne moremo ostati ravnodušni.

Radio Ognjišče

info

Informativni prispevki

Informativni prispevki

Zbirnik odmevnih prispevkov iz naših informativnih oddaj.

Radio Ognjišče

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ... |
Filmske zgodbe: Triglav, plezanje brez povezave in Antarktika

Tokrat so odmevale tri zgodbe festivala gorniškega filma, ki se je zaključil pred tednom dni. Film Triglav: Pot odrešitve prinaša ganljivo pripoved Dareta Vidica o soočenju s tragičnim dogodkom, ki se je na sestopu s Triglava zgodil pred petdesetimi leti. O svojih občutkih danes - po snemanju filma in pisanju knjige - je spregovoril glavni protagonist, svoje videnje sta delila tudi oba režiserja: Aleš Žemlja in Rožle Bregar. O doživljanju divjine, kamor se poda sama, brez telefona, je spregovorila katalonska alpinistka Silvia Vidál, Argentinec slovenskih korenin Marko Magister pa nam je odstrl nekaj zanimivosti iz ozadja snemanja filma Antarktika – Območje 1.

Filmske zgodbe: Triglav, plezanje brez povezave in Antarktika

Tokrat so odmevale tri zgodbe festivala gorniškega filma, ki se je zaključil pred tednom dni. Film Triglav: Pot odrešitve prinaša ganljivo pripoved Dareta Vidica o soočenju s tragičnim dogodkom, ki se je na sestopu s Triglava zgodil pred petdesetimi leti. O svojih občutkih danes - po snemanju filma in pisanju knjige - je spregovoril glavni protagonist, svoje videnje sta delila tudi oba režiserja: Aleš Žemlja in Rožle Bregar. O doživljanju divjine, kamor se poda sama, brez telefona, je spregovorila katalonska alpinistka Silvia Vidál, Argentinec slovenskih korenin Marko Magister pa nam je odstrl nekaj zanimivosti iz ozadja snemanja filma Antarktika – Območje 1.

Blaž Lesnik

Festival gorniškega filmanaravaalpinizemsnemanjezgodbe v gorahgorništvo

Komentar tedna

VEČ ... |
Janez Juhant: Exodus 1945 – spomin in opomin

Ob ogledu filma sem se spomnil besed, ki jih je pogosto ponavljal Justin Stanovnik: »Kdaj bodo nastala umetniška dela o največji tragediji slovenskega naroda?«

Komentar je pripravil profesor doktor Janez Juhant.

Janez Juhant: Exodus 1945 – spomin in opomin

Ob ogledu filma sem se spomnil besed, ki jih je pogosto ponavljal Justin Stanovnik: »Kdaj bodo nastala umetniška dela o največji tragediji slovenskega naroda?«

Komentar je pripravil profesor doktor Janez Juhant.

Janez Juhant

komentarspomindružba

Moja zgodba

VEČ ... |
Film Exodus 1945: Naša kri

Poslušate lahko predstavitev novega slovenskega celovečernega filma Exodus 1945: Naša kri studia Sipoš. Nastal je po resnični zgodbi iz maja 1945, ko po komunističnem prevzemu oblasti veliko ljudi zapušča Jugoslavijo. S sanitetnim vlakom iz Ljubljane poleg domobranskih ranjencev potujeta tudi zdravnika dr. Janez Janež in dr. Valentin Meršol z družino. Naši gostje so bili pobudnik projekta David Sipoš, zgodovinar prof. dr. Mitja Ferenc in igralec: Jernej Kuntner. Film, katerega ogled priporočamo, smo osvetlili iz zgodovinske, produkcijske in občečloveške plati.

Film Exodus 1945: Naša kri

Poslušate lahko predstavitev novega slovenskega celovečernega filma Exodus 1945: Naša kri studia Sipoš. Nastal je po resnični zgodbi iz maja 1945, ko po komunističnem prevzemu oblasti veliko ljudi zapušča Jugoslavijo. S sanitetnim vlakom iz Ljubljane poleg domobranskih ranjencev potujeta tudi zdravnika dr. Janez Janež in dr. Valentin Meršol z družino. Naši gostje so bili pobudnik projekta David Sipoš, zgodovinar prof. dr. Mitja Ferenc in igralec: Jernej Kuntner. Film, katerega ogled priporočamo, smo osvetlili iz zgodovinske, produkcijske in občečloveške plati.

Jože Bartolj

spominpolitikaexodus 1945Naša kriStudio siposhJernej KuntnerMitja FerencDavid SipošValentin MeršolJanez Janež

Program zadnjega tedna

VEČ ... |
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 27. februar 2026 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 27. februar 2026 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Beseda je zakon!

VEČ ... |
Javni govor

Prof. dr. Hotimir Tivadar je tokrat govoril o pravilih javnega govora v slovenščini ter kako se nanj pripraviti.

Javni govor

Prof. dr. Hotimir Tivadar je tokrat govoril o pravilih javnega govora v slovenščini ter kako se nanj pripraviti.

Marjan Bunič

jezikpravila

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Gost p. Branko Cestnik

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18. 

Gost p. Branko Cestnik

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18. 

Radio Ognjišče

politikaspoznanje več predsodek manjBranko Cestnik

Kulturni utrinki

VEČ ... |
26. Gostičevi dnevi

V spomin na opernega pevca Jože Gostič bodo med 1. in 23. marcem potekali že 26. Gostičevi dnevi. Tradicionalne slovesnosti bodo povezale Homec, Domžale, Zagreb in Ljubljano ter tudi letos ponudile bogat program za ljubitelje operne umetnosti. Več nam je v imenu organizatorjev povedal Borut Jenko.

26. Gostičevi dnevi

V spomin na opernega pevca Jože Gostič bodo med 1. in 23. marcem potekali že 26. Gostičevi dnevi. Tradicionalne slovesnosti bodo povezale Homec, Domžale, Zagreb in Ljubljano ter tudi letos ponudile bogat program za ljubitelje operne umetnosti. Več nam je v imenu organizatorjev povedal Borut Jenko.

Jože Bartolj

kulturaglasbaGostičevi dneviBorut JenkoKD Jože Gostič Homec

Komentar tedna

VEČ ... |
Janez Juhant: Exodus 1945 – spomin in opomin

Ob ogledu filma sem se spomnil besed, ki jih je pogosto ponavljal Justin Stanovnik: »Kdaj bodo nastala umetniška dela o največji tragediji slovenskega naroda?«

Komentar je pripravil profesor doktor Janez Juhant.

Janez Juhant: Exodus 1945 – spomin in opomin

Ob ogledu filma sem se spomnil besed, ki jih je pogosto ponavljal Justin Stanovnik: »Kdaj bodo nastala umetniška dela o največji tragediji slovenskega naroda?«

Komentar je pripravil profesor doktor Janez Juhant.

Janez Juhant

komentarspomindružba

Spominjamo se

VEČ ... |
Spominjamo se dne 27. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 27. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ... |
Fižolova in lečina juha za postni čas

Poslušalka je prosila za nasvet za petkovo fižolovo ali pa lečino juho brez mesa. Sestra Nikolina pravi, da lahko pustimo zrnje v juhi, še boljša pa je kremna juha. V tem primeru juhi lahko še kaj dodamo in je bolj bogatega okusa. Fižol ali pa lečo skuhamo in nato stlačimo oziroma prepasiramo skozi cedilo. Posebej pa na čebuli prepražimo na rezine naribane korenček in 1-2 krompirja, gomolj zelene iz ozimnice in po želji še kakšno drugo zelenjavo. Posolimo in prilijem ter pokrito zdušimo. Zmiksamo s paličnim mešalnikom in zlijemo v juho. Če pa bomo pustili fižol in lečo v zrnju, pa damo narezano zelenjavo kuhat zraven, dodamo še lovor. Po želji lahko na koncu dodamo smetanov podmet.

Fižolova in lečina juha za postni čas

Poslušalka je prosila za nasvet za petkovo fižolovo ali pa lečino juho brez mesa. Sestra Nikolina pravi, da lahko pustimo zrnje v juhi, še boljša pa je kremna juha. V tem primeru juhi lahko še kaj dodamo in je bolj bogatega okusa. Fižol ali pa lečo skuhamo in nato stlačimo oziroma prepasiramo skozi cedilo. Posebej pa na čebuli prepražimo na rezine naribane korenček in 1-2 krompirja, gomolj zelene iz ozimnice in po želji še kakšno drugo zelenjavo. Posolimo in prilijem ter pokrito zdušimo. Zmiksamo s paličnim mešalnikom in zlijemo v juho. Če pa bomo pustili fižol in lečo v zrnju, pa damo narezano zelenjavo kuhat zraven, dodamo še lovor. Po želji lahko na koncu dodamo smetanov podmet.

Matjaž Merljak

kuhajmo