Papež Frančišek je danes imenoval nadškofa Ivana Jurkoviča za apostolskega nuncija v Kanadi. Od leta 2016 je bil stalni opazovalec Svetega sedeža pri Združenih narodih v Ženevi. Pred tem je bil nadškof Jurkovič apostolski nuncij v Belorusiji, Ukrajini, Rusiji ter v Uzbekistanu. Na kanadski nunciaturi opravlja svoje poslanstvo tudi duhovnik celjske škofije mons. Matjaž Roter.

V Vatikanski diplomaciji delujejo trije Slovenci. Poleg nadškofa Ivana Jurkoviča, ki je bil imenovan za novega nuncija v Kandai, še Mitja Leskovar, ki je nuncij v Iraku in Matjaž Roter, ki je tajnik na nunciaturi v Kanadi. Za Radio Ognjišče je dejal, da se veseli prihoda rojaka na nunciaturo. 

V kapeli Božjega usmiljenja Pod Krenom v Kočevskem Rogu je bila tradicionalna slovesnost za pobite domobrance in druge žrtve revolucionarnega nasilja. Sveto mašo je daroval upokojeni nadškof Anton Stres. V pridigi je opozoril, da sprava v slovenski družbi še vedno ni bila dosežena. Kot pogoj, da do nje pride, je izpostavil razkritje resnice o pobojih, obsodbo tistih, ki so jih zagrešili, na drugi strani pa odpuščanje. Slovesnosti se je udeležil tudi zgodovinar Jože Možine.

Protesti za demokracijo pred dobrimi 30 leti so temeljili na resničnih ugotovitvah, ki so jih ljudje izkušali 50 let, danes pa so demonstracije zgrajene na laži. Tako petkove proteste vidi predsednik Komisije pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci, nadškof Anton Stres. Današnji protivladni shod v Ljubljani znova ni prijavljen, med drugim se ga bodo udeležile sindikalne centrale, študentje, upokojenci, okoljevarstvene organizacije, akademska sfera, glasbeniki, umetniki in marginalizirane skupine. K protestom pozivajo tudi v SD, Levici in LMŠ. Predsednik vlade Janez Janša je na Twitterju zapisal, da javno pozivajo h kršenju ukrepov v času epidemije in se tako postavljajo izven zakona.

Javni shodi so dovoljeni ob pogoju, da jih organizator prijavi in da udeleženci upoštevajo priporočila NIJZ. »Shod ni prijavljen, to pomeni, da bo v skladu zakonom vzdrževanje reda na njem prevzela policija. Območje bo v času varovanja videonadzorovano, obenem bo omejeno gibanje v okolici DZ in vlade,« je povedal inšpektor na Policijski upravi Ljubljana Boštjan Skrbinšek Javornik in dodal: Policija se zaveda pomena pravice do javnega zbiranja, pričakujemo pa, da bodo mnenje vsi izražali na dostojanstven in miren način. Zdravstveni inšpektorat je pozval k doslednemu ohranjanju medosebne razdalje in nošenju zaščitnih mask. Epidemije namreč še zdaleč ni konec, zato predsednik Komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci nadškof Anton Stres v teh shodih vidi »norčevanje iz nujnih zdravstvenih ukrepov. Demonstracije pred 30 leti niso ogrožale nikogar, je dejal, ko smo ga povprašali za primerjavo. Razlika med takratnimi in današnjimi shodi je kot noč in dan, je dejal. »Današnji protesti so namenjeni temu, da bi ostanki režima, ki smo ga pred 30 leti želeli odstraniti, še naprej ostali v sedlu.« Protesti za demokracijo pred dobrimi 30 leti so temeljili na resničnih ugotovitvah, ki so jih ljudje izkušali 50 let. »Danes pa so demonstracije zgrajene na čisto preprosti laži, kajti ni res, da so pri nas kakršnekoli resnične nevarnosti fašizma, avtoritarnosti in vseh drugih negativnih pojavov z vidika demokracije, ampak ravno obratno.« Demonstracije pred 30 leti niso bile niti najmanj nasilne, petkovi protesti pa so se že sprevrgli v poulično nasilje in razgrajaštvo. »Gre za resnično popolno nasprotje tistega, na kar smo ponosni in kar se je zgodilo pred 30-leti. To kar se dogaja danes, se bo zgodilo danes oziroma se dogaja te dni – na to pa slovenska zgodovina gotovo ne bo ponosna,« je še dejal nadškof Stres.

Na Zdravniški zbornici Slovenije opozarjajo na pomen strokovnega in celovitega informiranja o cepljenju proti covidu-19. Predsednica zbornice Bojana Beović je dejala, da je moč in škoda dezinformacij in zlonamernih informacij še posebej velika, če ljudem niso na voljo prave, argumentirane informacije. Predstavnik Mladih zdravnikov David Zupančič pa je dejal, da je problem dezinformacij v zvezi s cepljenjem proti covidu-19 še posebej prisoten na družbenih omrežjih.

Ključni poudarki vsebin: kratek opis sodnih procesov; v sodne procese je bil Mirko Krašovec vključen brez utemeljenih razlogov ‒ na osnovi napačno usmerjenega javnega mnenja in konstruktov tožilcev - tožilca sta Mirka Krašovca vzela za posebno tarčo, brez vseh dokazov, le na podlagi dogovorjenih konstruktov.
 

Pogovarjali smo se z nekdanjim ekonomom mariborske nadškofije Mirkom Krašovcem. Podrobno je spregovoril o vlogi nadškofije Maribor pri reševanju in nato tudi pri stečaju Zvonov holdingov.

Po desetih letih od začetka finančne afere na račun Nadškofije Maribor in ob koncu vseh sodnih postopkov, na katerih je bil oproščen, je pred medije stopil nekdanji ekonom mariborske nadškofije Mirko Krašovec. Medijem je podrobno spregovoril o tem, da je bil v sodne mline vključen čisto po krivici ter da sosledje dogodkov in dokumentacija kažeta, da so afero skovale interesne skupine nelojalnih poslovnih partnerjev iz Slovenije, Italije in Vatikana.

V nastajanju je tudi knjiga o finančni zgodbi Nadškofije Maribor, stečaju Zvonov holdingov in nasploh ekonomski politiki v času finančne in gospodarske krize. Poleg Mirka Krašovca kot glavnega avtorja sodelujejo trije soavtorji – akademik prof. dr. Jože Mencinger, dr. Štefan Špilak in profesor dr. Bogomir Kovač.

Nogometaši Mure so pretekli konec tedna osvojili naslov državnih prvakov, s tem pa ob lanski pokalni v vitrino postavili še eno lovoriko. Z uspehom so razveselili več tisoč nogometnih navdušencev v Prekmurju, ki dihajo in živijo s klubom. O omenjenem uspehu ter nogometu v Pomurju je za Radio Ognjišče spregovoril podpredsednik NZS in predsednik murskosoboške medobčinske nogometne zveze Danilo Kacijan. 

Marko Balažic, politični komentator: »V ozadju potez opozicije, tudi v primeru referenduma o zakonu o vodah, gre za merjenje politične moči, kjer argumenti nič ne štejejo«. 

16. maja je minilo 31 let od imenovanja prve demokratične vlade v Sloveniji. To obletnico in 30-letnico samostojnosti osamosvojitvena vlada danes obeležuje na Brdu pri Kranju. Slavnostni govornik je bil predsednik prve demokratično izvoljene vlade Lojze Peterle.

Peterle je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da so pred 31 leti iz politike naredili umetnost nemogočega. »Nam so takrat visoki obiskovalci govorili: Ne sanjajte, bodite realisti, nihče vas ne bo podprl. Ampak mi smo imeli pred seboj visok cilj. In sem vesel, da je ta vlada v enem letu izpeljala projekt, za katerega stoletja ni bilo političnih pogojev.« Obžaluje pa, da na nekaterih področjih demokracije že 3 desetletja ni prišlo do kakšnih posebnih sprememb. »V Sloveniji doslej, z izjemo nekaj let Slovenca, ni bil mogoč desnosredinski dnevnik. In mi živimo, kar se tiče glavnih medijev, v asimetrični strukturi, ki ne odraža demokratične strukture Slovenije.« Demokracija je po Peterletovih besedah demokracija ravno zato, ker omogoča spremembo oblasti, ki ima pravico kakšno stvar spremeniti tudi na področju kadrov in financiranja. »In tega osnovnega principa nosilci starega koncepta moči ne sprejemajo. Sliko želijo ohranjati čimbolj nedotaknjeno tudi za ceno nasilja, h kateremu pozivajo javno, z novimi revolucionarnimi pozivi. Torej, mi smo primer nedokončane demokratične tranzicije. Žal moram to reči po 30 letih.« Opozoril je tudi na dvojna merila pri pisarjenju v Bruselj. »Če to delajo eni, potem se reče temu blatenje države. Če to delajo drugi, je to zavzemanje za pravice. To je tako, kot je bilo takrat, ko sem jaz hodil k papežu. Eni so to proglašali za klerikalizem, če pa je šel v Vatikan levi politik, je bilo to državotvorno. Slovenija je polna hipokrizije, polna dvojnih standardov. Dokler se ne bomo zmenili za načela, po katerih bomo delali eni in drugi, bomo imeli to sliko.« Stran, ki zastopa star političen koncept in se poslužuje koncepta sovražnika in sovražnega govora, uporablja svoje politične kanale za predstavljanje neresnične slike v Sloveniji. »Recimo, ko se govori o totalitarizmu ... Če bi imeli mi totalitarno oblast, potem bi mediji, predvsem ključni, državni, sledili temu, kar hoče vlada. Mi preprosto nimamo te slike.« Peterle je zato svoj današnji nagovor na Brdu pri Kranju sklenil s Prešernovimi verzi iz Sonetnega venca »kjer nas naš glavni pesnik poziva, da bi končali razprtije«. 

Ljubljana se je pred 200 leti za štiri mesece ponašala z naslovom glavno središče evropske politike. Gostila je kongres Svete alianse. Novim spoznanjem tega pomembnega dogajanja pri nas je bila posvečena mednarodna spletna konferenca Kongres po kongresu, ki je potekala 11. in 12. maja 2021 v organizaciji Slovenske matice, Avstrijskega kulturnega foruma v Ljubljani in Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Pred začetkom konference smo pred mikrofon povabili enega od organizatorjev dr. Andreja Rahtena. Predstavil nam je okoliščine, ki so pripeljale do Ljubljanskega kongresa v letu 1821. Spregovoril o poteku kongresa in kdo je sodeloval na njem ter o rezultatih kongresa. Zanimalo nas je še, kaj je Ljubljana pridobila s kongresom in kako je Ljubljanski kongres odmeval v poznejšem evropskem političnem dogajanju in diplomaciji. Kot nam je povedal Rahten, je bil kongres največje diplomatsko srečanje na slovenskih tleh v naši zgodovini. »Bil je del širšega kongresnega dogajanja, ki ga je zasnoval v prvi vrsti avstrijski zunanji minister Klemens Metternich. Vendar je treba reči, da je prav Ljubljanski kongres leta 1921 eden tistih ključnih dogodkov, ki je postavil temelje nove mednarodne ureditve po dunajskem kongresu.« Rahten je spomnil, da se je takrat v Ljubljano za več mesecev: »preselila celotna lahko rečemo diplomatska in državniška smetana tistega časa in odločala o usodi mednarodne ureditve.« V sklopu jubileja je izšla pri Celovški Mohorjevi tudi znanstveno-kritična izdaja diplomatsko-zgodovinske študije Vladimirja Šenka Ljubljanski kongres 1821.

Kljub mnogim prizadevanjem ni bilo posluha, da bi sveti papež Janez Pavel II. prišel na Brezje, se obiska svetega papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji pred 25-timi leti spominja takratni rektor bazilike Marije Pomagaj p. Ciril Božič. Vesel je, da je vseeno prišlo do obiska v to osrednjeslovensko Marijino svetišče. V prispevku smo zbrali tudi nekatere utrinke spominske slovesnosti ob 25-letnici obiska na Brezjah.

Balkanska migratntska pot ostaja ena od težav, ne zgolj Bosne in Hercegovine ter Hrvaške ampak tudi Slovenije in nasploh Evropske unije. To je bilo mogoče slišati na okrogli mizi, ki sta jo pripravila Slovenska karitas in Televizija Slovenija, ki bo nocoj ob 20.55 na prvem programu predvajala dokumentarni film z naslovom »Igra pred obzidjem Evrope«. 

Namen okrogle mize je bil spregovoriti o izzivih s katerimi se soočajo migranti predvsem na Balkanski migrantski poti, o tem kako se velikokrat znajdejo v nečloveških razmerah, brez dostopa do osnovnih dobrin in v nevarnosti za življenje. »Želimo sporočiti, da se pred obzidjem Evrope, v Bosni in Hercegovini pa tudi potem na poti čez Hrvaško do Slovenije dogaja ena velika tragedija, da ljudje živijo v nedostojnih življenjskih pogojih,« je povedala vodja mednarodne pomoči pri Slovenski karitas Jana Lampe.

Nekaj zgodb migrantov je v BiH in na Hrvaškem ujela v objektiv novinarka TV Slovenija Vanja Kovač. Iz njih je nastal dokumentarni film »Igra pred obzidjem Evrope«, ki si ga boste lahko ogledali drevi ob 20.55 na TV SLO 1. »Rada bi pokazala, kdo so ti migranti, ker mi jih vidimo kot neko včasih celo brezoblično maso, morda celo obupanih ljudi, obupancev. Želela sem, da ljudje prepoznajo v njih sočloveka.«

Evropski poslanec Klemen Grošelj je opozoril, da bi morala unija pri skupni azilni politiki storiti več in biti bolj enotna. S tem se je strinjal tudi predstavnik Amnesty International Slovenija Blaž Kovač: »Evropa kot celota se noče soočiti z realnostjo sodobnega sveta in pa z dejstvom, da so ti ljudje, zelo konkretno begunci v BIH obtičali pred zaprtimi vrati Evrope. Ne morejo ne naprej, ne nazaj.«

Da je do vprašanja migracij treba biti posebej občutljiv pa je dejal župnik v Štandrežu pri Gorici v Italiji Karlo Bolčina: »Povsod je prav, da te migrante sprejemamo in jim pomagamo, kolikor je v naši moči, ob tem pa morajo vse države urediti mednarodno zakonodajo glede sprejemanja, spremljanja beguncev in potem seveda tudi glede njihovega vključevanja v posamezne države in družbe.«

Slovenska karitas vabi k večji solidarnosti z migranti, ki živijo v nedostojnih pogojih v Bosni in Hercegovini. Sodelujejo s Caritas BiH, ki jim nudi pakete s hrano, obleke, higienske pripomočke in psihosocialno pomoč. Svoje darove lahko nakažete na poseben račun, ki so ga odprli za zbiranje teh sredstev: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, namen: Migranti BIH, sklic: SI00 625. AS//

S koncem junija bo začel veljati zakon, zaradi katerega bodo morale številne ambulante, zlasti izven velikih mest, zapreti svoja vrata, ogroženih pa je celo nekaj bolnišničnih dejavnosti. To se bo zgodilo zaradi zakona, sprejetega v času ministrice Milojke Kolar Celarc, ki od zdravnikov ter zobozdravnikov po pridobitvi licence zahteva od tri do pet let dodatnih delovnih izkušenj, preden lahko prevzamejo administrativno vodenje zdravstvene dejavnosti na svojem področju. Nikjer v Evropi in nikjer na svetu nimajo takšne ureditve, so ob tem zapisali Mladi zdravniki. Več o tem nam je v pogovoru povedala njihova predstavnica, zobozdravnica Nadia Ternifi. 

O vplivu svobode medijev na medijsko komunikacijo, smo se pogovarjali z vodjo Inštituta za medijske komunikacije in Laboratorija za medijske tehnologije na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru Suzano Žilič Fišer. »Svoboda medijev predstavlja eno izmed temeljnih izhodišč, da lahko mediji opravljalo svoje poslanstvo. Njihovo poslanstvo je uresničevanje javnega interesa. Izjemnega pomena je, da so na eni strani mediji svobodni, seveda jim pa kredibilnost na nek način omogoča, da svoje delo opravljajo svobodno, neodvisno. Na takšen način zagotavljajo, da imajo na drugi strani uporabnike, poslušalce, bralce, gledalce torej vse za katere uresničujejo ta javni interes. Torej na eni strani je gotovo uresničevanje javnega interesa povezano z medijsko svobodo,« nam je dejala izredna profesorica za medijske komunikacije na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru Suzana Žilič Fišer.

Ob svetovnem dnevu svobode medijev so v Združenju novinarjev in publicistov izrazili zadovoljstvo, da Slovenija zadnja tri desetletja, vse od padca komunizma in vzpostavitve samostojne države, ponuja formalne pogoje za pluralen medijski razvoj. Hkrati pa z obžalovanjem ugotavljajo, da stanje slovenskih medijev z vidika pluralizma in profesionalizma nikoli po letu 1990 ni bilo v taki krizi in podvrženo tako številnim zlorabam v politične namene, kot smo temu priča zdaj, nam je povedal predsednik združenja Matevž Tomšič.

Poklicu, kot je gostinec, pa tudi vsem drugim, ki so bili prizadeti v epidemiji novega kornavirusa, je potrebno vrniti spoštovanje. V to je ob mednarodnem prazniku dela, prepričan član Kluba slovenskih podjetnikov in direktor družbe Jezeršek Martin Jezeršek. Ocenjuje, da odpiranje dejavnosti gostinstva in turizma pod pogoji, ki veljajo, ni rentabilno, vseeno pa vse, ki se bodo ustavili na terasah gostinskih lokalov in ponekod posedeli tudi v njih, poziva, da spoštujejo ukrepe, saj bodo s tem pomagali tako gostincem in vsem drugim.

Na predvečer praznika, ki je nekak fosilni ostanek prejšnjega režima, postaja aktualna izjava SAZU o slovenski spravi, ki je bila objavljena sredi marca. V začetku prejšnjega tedna so o njej spregovorili tudi na večeru Društva slovenskih izobražencev na Tržaškem. Dokument je v Sloveniji doživel številne odzive tako pozitivne kot negativne kritike, nekateri pa so ga izrecno zavrnili. Ker so zamejci želeli imeti jasnejšo sliko in boljše razumevanje tega dokumenta, so o njem pripravili okroglo mizo, a Peterlinovo dvorano je moral zaradi epidemije zamenjati svetovni splet. Za naš radio je izjavo komentiral moralni teolog Ivan Štuhec. 

27. aprila je državni praznik - dan upora proti okupatorju, ko naj bi se spominjali ustanovitve OF. A kot je pojasnil zgodovinar dr. Jože Dežman, je komunistična oblast za svoje potrebe priredila te datume. Res je, da je 26. aprila 1941 prišlo do sestanka članov društva prijateljev Sovjetske zveze, a to srečanje je bilo povsem obrobno. 

Zunanje ministrstvo še vedno odsvetuje vsa nenujna potovanja v tujino. Kljub temu je pričakovati, da bodo številni Slovenci že za prvomajske praznike odpotovali na Hrvaško, manjše število pa tudi na bolj oddaljene destinacije. Vodja konzularne službe Andrej Šter pri prehajanju meja svetuje previdnost in preverjanje informacij.

Vse od ponedeljka odmeva, da naj bi premier Janez Janša v Bruselj poslal dokument o ureditvi razmer na Zahodnem Balkanu. Spletni portal Necenzurirano je objavil neuradni t.i. non-paper o mejah na Zahodnem Balkanu. Kdo ga je spisal, ni razvidno, del vsebine pa naj bi po informacijah portala nastal v Budimpešti. Slovenski zunanji minister Anže Logar je sicer že pred tem v državnem zboru pojasnil, da gre zgolj za en tovrstni dokument. Že marca ga je pripravila Hrvaška, podpisalo pa ga je več držav članic, tudi Slovenija z željo, da bi Bosni in Hercegovina pridobili status kandidatke za članstvo v Evropski uniji. Za naš radio je dogajanje komentiral nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel, v prispevku pa boste slišali tudi, kako Daytonski mirovni sporazum, ki je razdelil Bosno in Hercegovino vidi škof v Banjaluki Franjo Komarica.

Murskosoboški škof Peter Štumpf se spominja časov, v katerih so bile na današnji dan pred 15 leti ustanovljene nove škofije, in osvetljuje izzive, ki ostajajo.

Dogajanje v politiki je precej pestro. Razbita poslanska skupina SMC, tudi DeSUS, vse skupaj je oslabilo vlado. Da gre za precej pestro politično dogajanje v minulem tednu, je v pogovoru za naš radio opozorila predsednica nedavno ustanovljene stranke Naša dežela Aleksandra Pivec. Rešitev vidi v sodelovanju tako ene kot druge politične strani, predčasne volitve pa po njenih besedah sil v državnem zboru ne bi bistveno spremenile.

»Tudi v Sloveniji se nam spet obetajo nove zaostritve. Žal mi je, da je tako, pa vendarle iz naše strani poskušajmo narediti vse, da tudi pomagamo pri zaustavitvi pandemije,« je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala evropska poslanka iz vrst Evropske ljudske stranke in Nove Slovenije Ljudmila Novak.

Kritična je bila glede počasnih dobav cepiv: »Vsi bi si želeli, da bi cepljenje potekalo hitreje. Žal se zatika pri dobavi cepiv. V Evropski uniji smo skušali narediti vse, da bi bili evropski državljani čim prej cepljeni. Žal pa farmacevtska industrija ne dohaja potreb, žal se tudi ne drži pogodb in zato poteka to cepljenje počasneje. Pa vendarle upamo, da bo vsaj do konca poletja večina prebivalstva precepljenega in da bomo potem lahko kolikor toliko vzpostavili normalno življenje.«

Glede gibanja po državah Evropske unije pa je Novakova pozdravila idejo o uvedbi digitalnega certifikata o cepljenju ali negativnem testu: »Menim, da je to zelo praktičen pripomoček in Evropski parlament se je tudi zavzel za to, da bi ga sprejeli po čim hitrejšem postopku, torej že do poletja. V njem bodo zabeleženi podatki o morebitnem cepljenju, o preboleli bolezni oziroma tudi o negativnem testu. Na ta način se ne bo treba vedno znova testirati, če smo bolezen že preboleli oziroma, če smo bili cepljeni. Seveda pa podatki morajo biti varovani in tudi uničeni takrat, ko to ne bo več potrebno. Certifikat bo pa omogočal, da bomo lažje, svobodno prehajali meje znotraj Evropske unije, dogovarjamo pa se tudi z drugimi državami izven unije.«

Čeprav se zdi, da v času pandemije okoljske teme niso toliko v ospredju javnih razprav, je t. i. Green Deal ali Zeleni dogovor še vedno osnova aktualnih evropskih politik, je v pogovoru za Radio Ognjišče povedal poslanec Evropske ljudske stranke (ELS) v Evropskem parlamentu Franc Bogovič. Opozoril je na pomen bio-ekonomije za razvoj podeželja in za prehod v bolj zeleno gospodarstvo.

Škof Jurij Bizjak se svojega predhodnika na sedežu koprske škofije spominja kot veselega, odprtega in močnega človeka. Imel je veliko prijateljev, dobro je poznal svoje duhovnike in tudi številne vernike, ohranjal stik z njimi. Tudi po upokojitvi je bil dejaven, saj je vodil številne slovesnosti, delil zakramente, imel duhovne vaje … Na smrt je bil vedno pripravljen. Njegova dela bodo še dolgo bogatila koprsko škofijo.         

Spominjam se ga, da se je rad oglašal s tehtno in utemeljeno besedo. Spomnil je še, kako je škof Pirih vrsto let pripravljal bogoslovce na diakonsko posvečenje in jih znal opogumiti, če so se znašli v dvomih.

Škof Metod bo ostal v srcih vernikov, sodelavcev Karitas, pa tudi Cerkve v Sloveniji lik človeka, ki je znal prisluhniti, ki je želel spoznati človeka in iti z njim po poti naprej.

Franc Prelc je bil škofov sopotnik v duhovništvo že v semenišču v Pazinu. Kot škofa ga je največkrat srečeval ob birmovanju skupaj s svojim župnijskim občestvom.

S prof. dr. Dejanom Verčičem smo se pogovarjali o izzivih, ki jih je ta čas prinesel političnim strankam. Sam meni, da nas ne čakajo predčasne volitve, pričakuje pa predvolilna povezovanja. Kritičen je do opozicije, ki s svojimi ravnanji ne gleda v prihodnost in na dobro vseh nas.

Po ustanovitvi nove stranke Aleksandre Pivec in pestrem dogajanju v vladni SMC smo poklicali moralnega teologa, sicer pa tudi podpredsednika zbora za Republiko dr. Ivana Štuheca, ki smo ga vprašali tudi, kaj bi lahko oslabilo aktualno vlado. Ocenil je, da bomo v tem tednu prišli do jasne ocene, ali gremo na predčasne volitve.

Umrl je upokojeni koprski škof Metod Pirih. Na Radiu Ognjišču smo ga med drugim gostili v oddaji “Naš gost” leta 2005.

Zakonca Vilma in Dani Siter sta prejemnika posebnega papeževega priznanja »pro ecclessia et pontifice« za izjemne dosežke na področju zakonske pastorale in zlasti zakonskih skupin.

V programu Radia Ognjišče smo gostili evropsko poslanko iz vrste Evropske ljudske stranke/Slovenske demokratske stranke Romano Tomc. Spregovorila je o temah zadnjega zasedanja, o zapletih pri dobavi cepiv pa tudi o prvem letu dela vlade pod vodstvom Janeza Janše. Nismo pa mogli mimo razprave o svobodi medijev v evropskem parlamentu.

Vlada predlaga spremembo zakona o prispevkih za socialno varnost tako, da bi se najvišja osnova za plačilo prispevkov za socialno varnost določila pri 6000 evrov bruto. Po mnenju strateškega sveta bi tako postala Slovenija bolj zanimiva za vrhunske kadre. Delodajalske organizacije se s tem strinjajo in podpirajo uvedbo socialne oziroma razvojne kapice, kot jo raje imenujejo. Več o razlogih za to nam je povedala direktorica Združenja Manager Petra Juvančič.

Na političnem parketu ostaja pestro. Odhod prvaka DeSUS Karla Erjavca iz stranke glede na vse, kar se je dogajalo v minulih tednih ni presenečenje. Urednik portala Domovina.je Rok Čakš ocenjuje, da se je Erjavčeva vrnitev izkazala za zgodovinsko napako. Glede razmer v stranki SMC pa dodaja, da bi lahko prišlo do kakšnega prestopa poslancev.

V začetku minulega tedna oziroma na mednarodni dan žena je odmevala novica, da je Bodečo nežo za najbolj seksistično izjavo v preteklem letu prejel profesor dr. Žiga Turk. Ta je zapisal, da je nagrada nepoštena, nerazumna in nezaslužena, in sicer nepoštena, ker mu lažno pripisuje, da opravičuje oziroma relativizira posilstvo. V bran dr. Turku je stopil profesor in publicist dr. Boštjan Marko Turk, ki se je kritično odzval tudi na medijske napade, ki jih je deležna vlada Janeza Janše.

Spodnji dom ameriškega kongresa je 25. februarja sprejel zakon o enakosti. Gre za obsežne spremembe zakona o državljanskih pravicah iz leta 1964, ki je med drugim prepovedal rasno diskriminacijo v javnih prostorih, pri zaposlovanju, v izobraževanju, zveznem financiranju, zaposlovanju in sodnem sistemu. Če bo novo dopolnilo potrjeno tudi v senatu, bo zakon prepovedoval diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti ali spolne identitete. Ameriški škofje opozarjajo, da to diskriminira vernike in ogroža nerojeno življenje. O tem, kaj prinaša zakon o enakosti, smo se pogovarjali z moralnim teologom Gabrielom Kavčičem.

Raba električne energije se povečuje, treba je iskati nove vire. Če so domači in iz obnovljjivih virov, toliko bolje. Pravi mag. Jure Šimic, vodja projekta hidroelektrarne na srednji Savi, direktor podjetja HSE Invest d.o.o..    

Opuščanje udeležbe v presejalnih programih za zgodnje odkrivanje raka ima lahko resne posledice za zdravje. Kako uspešen je program Dora, katerega namen je zgodnje odkrivanje majhnih rakov dojk? Vodja mag. Kristijana Hertl, dr. med., pravi, da je lani na mamografijo prišlo 74 odstotkov vabljenih žensk.

Srbska pravoslavna cerkev je za novega patriarha izbrala zagrebško-ljubljanskega metropolita Porfirije. Nasledil bo pokojnega Irineja. Izbira voditelja ni le cerkveno, ampak tudi politično vprašanje. »Metropolit Porfirje je globok poduhovljen menih, ves predan Kristusu in Cerkvi, obenem pa stoji z obema nogama v tem svetu in se ve približati vsakemu človeku. Visoko je izobražen v patrologiji, to je poznavanje cerkvenih očetov. Kolikor vem je vodil komisijo za medije pri beograjskem patriarhatu. Prav zato, ker je globok in zasidran v Bogu pa je tudi človek krščanske širine in zavzet za ekumensko delo. Zato se zelo veselimo njegove izvolitve in še nadaljnjega sodelovanja med obema cerkvama,« je v odzivu na novega patriarha za Radio Ognjišče dejal član Komisije za ekumenizem pri Slovenski škofovski konferenci dr. Bogdan Dolenc.

Radijska postaja, ki jo je po naročilu papeža Pija XI. zasnoval in postavil Guglielmo Marconi, praznuje 90 let. Danes Radio Vatikan govori več kot 40 jezikov. Na okrogli jubilej pa je začel tudi z internetnim radiem. O tem smo se pogovarjali z urednikom slovenskega programa p. Ivanom Hercegom. 

Nekdanji zunanji minister in diplomat dr. Dimitrij Rupel meni, da so Rusi na področju medicine in znanosti vsega spoštovanja vredni, tudi v luči razvoja lastnega cepiva proti covidu-19. »Stvar pa je drugačna pri politiki,« dodaja. Po Ruplovi oceni je ravnanje Moskve do opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega »črna pika za rusko politiko«. Kakšne bodo sankcije Evropske unije, ne ve, opozarja pa, da se doslej niso izkazale za zelo učinkovite.

Epidemične razmere in dogajanje na področju cepiv je za Radio Ognjišče komentirala vodja strokovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje, infektologinja dr. Bojana Beović. Veseli jo, da se število dnevno okuženih zmanjšuje, pojasnila pa je tudi zaplete glede hitrega testiranja.

Pogosto slišimo, da se v Sloveniji soočamo s precej globoko in široko demokratično krizo. O tem sta na primeru Slovenije napisala knjigo profesorja dr. Matej Avbelj in dr. Jernej Letnar Černič. Slednji je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da knjiga glede vpliva evropskih institucij na vladavino prava in demokracijo predstavi razmere v Sloveniji z željo, da bi prišlo do sprememb na bolje. Letnar Černič, ki redno spremlja razmere v državi se je z namenom pomiritve političnih strasti v državi podpisal tudi pod Poziv k družbenemu premirju in sodelovanju.

Covidna kriza je pokazala, da so domovi za starejše zelo ranjljivi. Zato so zelo pomembni projekti, ki starostnikom omogočajo, da lahko čim dlje ostanejo v svojem domačem okolju. Evropski poslanec in podpresednik SLS Franc Bogovič je ob tem opozoril na staranje prebivalstva v Sloveniji in Evropi.

Demografske spremembe
Wilfried Martens Center za evropske študije je think tank Evropske ljudske stranke, v katerem so združeni različni inštituti iz celotne Evrope, med njimi tudi Inštitut dr. Antona Korošca. Ta je v sodelovanju z omenjenim centrom lani v Ankaranu pripravil okroglo mizo o demografskih spremembah v Sloveniji in Evropi. 
Zbornik
Prispevki udeležencev bodo kmalu izšli v tiskani obliki. Zbornik bodo javnosti predstavili 22. februarja 2021. Pri njegovem nastajanju so sodelovali Franc Bogovič, Boštjan Furlan, M.Sc. Monika Kirbiš Rojs, Anja Fortuna, Primož Jelševar, Sandra Pasarić, Marko Vidrih, Marjan Podobnik in prof. Dr Andrej Umek.

Franc Bogovič se je v prispevku lotil problema upadanja števila rojstev in staranja prebivalstva. V pogovoru za Radio Ognjišče je opozoril, da je rodnost v Evropi 1,6 otroka na žensko, kar je bistveno manj kot je potrebno za naravno obnovo generacij. Francija, Irska, Danska, Švedska imajo sicer nekoliko višjo rodnost, ostale mediteranske države - Grčija, Ciper, Italija, Španija in Malta – pa so države z najnižjo rodnostjo. Slovenija je nekje v evropskem povrečju. Bogovič je ob tem opozoril, da je Evropa že danes najstarejša celina, posledično se pojavlja pomanjkanje delovne sile, prihaja do migracij znotraj EU, zlasti iz manj razvitih območij v bolj razvite. Zaznati je tudi trend selitev iz podeželja v mesta. Tako nastaja vrsta težav na socialnem, zdravstvenem in pokojninskem področju, pojavlja se vprašanje urbanizma in podeželja.

Projekt Pametnih vasi
Franc Bogovič na te težave že več let opozarja v sklopu projekta Pametnih vasi, prek katerega iščejo rešitve, da bo podeželje ostalo poseljeno. Gre za gradnjo osnovne infrastrukture, pokritost s širokopasovnimi povezavami, kar se je pokazalo ključno v času koronakrize, kratke verige v kmetijstvu, nove tehnologije in digitalizacija v kmetijstvu, energetski izzivi, vse s ciljem, kako ustvariti nova delovna mesta.

Projekt Pametnih srebrnih vasi
Na drugi strani gre za dvig kakovosti življenja na podeželju. V ta sklop sodi vprašanje dolgotrajne oskrbe. Projekt se imenuje Pametne srebrne vasi. Franc Bogovič ga spodbuja v Krškem, kjer je bil 13 let župan, sicer pa projekt izvaja še nekaj drugih občin v Sloveniji. »Koncept dolgotrajne oskrbe izhaja iz zelo kakovostne pomoči na domu, ki dopolnjuje oskrbo v domovih za ostarele. Cilj vseh ostalih ukrepov pa je, da bi bila pot v dom za ostarele čim bolj odložena, torej, da bi ljudje lahko čim dlje časa ostajali doma,« pravi Bogovič.

Pomoč na domu je ukrep, ki se izvaja že dobro desetletje. »Nadgradili smo ga s projektom Most. To je evropski projekt, kjer je bilo zadnji dve leti starostnikom omogočeno, da so jih na domu obiskovali tudi zdravstveni tehniki, fizioterapevti, kineziologi, delovni terapevt, ki so ljudi po poškodbah dobesedno postavljali na noge ali ko so oslabeli in jim omogočili življenje v domačem kraju,« je še pojasnil Bogovič in dodal, da v Krškem s projektom Mosta nadaljujejo kljub temu, da se je financiranje iz evropskih sredstev izteklo. V načrtu je pametna srebrna vas na Senovem, kjer bi  omogočili kakovostno bivanje za starostnike, ki bi imeli na enem mestu vse, kar rabijo v jeseni življenja. Hkrati bi vzpostavili center za usposabljanje svojcev za oskrbo na domu. Računajo, da bo del teh storitev pokrit iz evropskih sredstev in prek zakona o dolgotrajni oskrbi.

V zadnjih dneh veliko slišimo o tako imenovanih novih sevih oziroma pravilno povedano različicah novega koronavirusa. Ti veljajo za bolj kužne, tri primere so uradno potrdili tudi pri nas. Na Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano navajajo, da je oblika virusa, na katero morajo protitelesa delovati, kljub mutacijam ostala enaka, kar pomeni, da je cepivo učinkovito tudi proti novi britanski varianti. Vseeno pa je zaradi tega, ker je cepiv zelo malo potrebno biti previden, pravi dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta.