Uzakonitev splava v Argentini tik pred novim letom je med prebivalstvom sprožila jezo, saj glasovanje v senatu ne odraža volje ljudstva, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala argentinska Slovenka, dr. Marjanka Grohar. Po njenih besedah je zakon eden najbolj skrajnih v Zahodnem svetu.
Argentinska družba je proti splavu. Zadnje ankete različnih agencij so kazale, da mu nasprotuje do 70 odstotkov ljudi.
I»Reakcija ljudi je bila velika jeza. V zadnjih letih je nastalo veliko pro-life političnih skupin. In ko je bil razglašen ta zakon, so imele kar naenkrat ogromno novih članov, saj so bili ljudje siti te nereprezentativnosti in so se obrnili na te alternativne politične skupine, ki bi bile bolj reprezentativne za vse te tematike.«
Zakon dovoljuje splav do 14. tedna nosečnosti.
» Po 14. tednu je tudi dovoljen, pod raznimi vzroki. Problem je, da so vsi ti razlogi tako čudno napisani, da v bistvu pomeni legalizacijo do 9. meseca. Če gre na primer za spolno zlorabo, to sploh ne vključuje prijave zločinca. Punca samo poda pisno prijavo, da je bila zlorabljena, in ima lahko prost splav.«
Zakon ne določa, kaj se bo zgodilo s splavljenimi zarodki.
»Po svetu je to strogo določeno. Tukaj pa sploh ne. Kaj to pomeni? Da se bo to lahko prosto prodajalo. Bo splav na koncu postal trgovina? Vse te stvari odpirajo vrata, za katera se človek boji, kam bo vse to lahko prišlo.«
Z razgreto razpravo o splavu se je zakrilo zelo hude težave države. BDP je padel za 11 odstotkov, poročajo o 50-odstotni revščini. Dr. Marjanka Grohar meni, da gre pri uzakonitvi splava v Argentini tudi za pritisk iz tujine. IZJAVA »V Severni Ameriki so se zdaj začele zapirati njihove klinike in potrebujejo nove trge. In tako pridejo v te države, kjer splav še ni legaliziran, k temu silijo in tako imajo spet nove trge. Zdaj trenutno je velik pritisk v Peruju, Mehiki, Kolumbiji.«
Uzakonitev splava v Argentini tik pred novim letom je med prebivalstvom sprožila jezo, saj glasovanje v senatu ne odraža volje ljudstva, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala argentinska Slovenka, dr. Marjanka Grohar. Po njenih besedah je zakon eden najbolj skrajnih v Zahodnem svetu.
Argentinska družba je proti splavu. Zadnje ankete različnih agencij so kazale, da mu nasprotuje do 70 odstotkov ljudi.
I»Reakcija ljudi je bila velika jeza. V zadnjih letih je nastalo veliko pro-life političnih skupin. In ko je bil razglašen ta zakon, so imele kar naenkrat ogromno novih članov, saj so bili ljudje siti te nereprezentativnosti in so se obrnili na te alternativne politične skupine, ki bi bile bolj reprezentativne za vse te tematike.«
Zakon dovoljuje splav do 14. tedna nosečnosti.
» Po 14. tednu je tudi dovoljen, pod raznimi vzroki. Problem je, da so vsi ti razlogi tako čudno napisani, da v bistvu pomeni legalizacijo do 9. meseca. Če gre na primer za spolno zlorabo, to sploh ne vključuje prijave zločinca. Punca samo poda pisno prijavo, da je bila zlorabljena, in ima lahko prost splav.«
Zakon ne določa, kaj se bo zgodilo s splavljenimi zarodki.
»Po svetu je to strogo določeno. Tukaj pa sploh ne. Kaj to pomeni? Da se bo to lahko prosto prodajalo. Bo splav na koncu postal trgovina? Vse te stvari odpirajo vrata, za katera se človek boji, kam bo vse to lahko prišlo.«
Z razgreto razpravo o splavu se je zakrilo zelo hude težave države. BDP je padel za 11 odstotkov, poročajo o 50-odstotni revščini. Dr. Marjanka Grohar meni, da gre pri uzakonitvi splava v Argentini tudi za pritisk iz tujine. IZJAVA »V Severni Ameriki so se zdaj začele zapirati njihove klinike in potrebujejo nove trge. In tako pridejo v te države, kjer splav še ni legaliziran, k temu silijo in tako imajo spet nove trge. Zdaj trenutno je velik pritisk v Peruju, Mehiki, Kolumbiji.«
Uzakonitev splava v Argentini tik pred novim letom je med prebivalstvom sprožila jezo, saj glasovanje v senatu ne odraža volje ljudstva, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala argentinska Slovenka, dr. Marjanka Grohar. Po njenih besedah je zakon eden najbolj skrajnih v Zahodnem svetu.
Argentinska družba je proti splavu. Zadnje ankete različnih agencij so kazale, da mu nasprotuje do 70 odstotkov ljudi.
I»Reakcija ljudi je bila velika jeza. V zadnjih letih je nastalo veliko pro-life političnih skupin. In ko je bil razglašen ta zakon, so imele kar naenkrat ogromno novih članov, saj so bili ljudje siti te nereprezentativnosti in so se obrnili na te alternativne politične skupine, ki bi bile bolj reprezentativne za vse te tematike.«
Zakon dovoljuje splav do 14. tedna nosečnosti.
» Po 14. tednu je tudi dovoljen, pod raznimi vzroki. Problem je, da so vsi ti razlogi tako čudno napisani, da v bistvu pomeni legalizacijo do 9. meseca. Če gre na primer za spolno zlorabo, to sploh ne vključuje prijave zločinca. Punca samo poda pisno prijavo, da je bila zlorabljena, in ima lahko prost splav.«
Zakon ne določa, kaj se bo zgodilo s splavljenimi zarodki.
»Po svetu je to strogo določeno. Tukaj pa sploh ne. Kaj to pomeni? Da se bo to lahko prosto prodajalo. Bo splav na koncu postal trgovina? Vse te stvari odpirajo vrata, za katera se človek boji, kam bo vse to lahko prišlo.«
Z razgreto razpravo o splavu se je zakrilo zelo hude težave države. BDP je padel za 11 odstotkov, poročajo o 50-odstotni revščini. Dr. Marjanka Grohar meni, da gre pri uzakonitvi splava v Argentini tudi za pritisk iz tujine. IZJAVA »V Severni Ameriki so se zdaj začele zapirati njihove klinike in potrebujejo nove trge. In tako pridejo v te države, kjer splav še ni legaliziran, k temu silijo in tako imajo spet nove trge. Zdaj trenutno je velik pritisk v Peruju, Mehiki, Kolumbiji.«
Informativni prispevki
Politični komentator Miran Videtič je v pogovoru za Radio Ognjišče ocenil, da je izid nedeljskega referenduma »močan in jasen udarec« za vladajočo koalicijo in predvsem za stranki Gibanje Svoboda ter Levico, ki sta po njegovem mnenju »najbolj intenzivno vodili kampanjo«. Zato je po njegovem nerazumljivo, da skušata zdaj odgovornost prelagati na formalne predlagatelje zakona. »Narod ni več tako zaveden kot leta 2022. Ljudje prepoznajo, kdo nosi politično odgovornost,« pravi Videtič.
Informativni prispevki
Politični komentator Miran Videtič je v pogovoru za Radio Ognjišče ocenil, da je izid nedeljskega referenduma »močan in jasen udarec« za vladajočo koalicijo in predvsem za stranki Gibanje Svoboda ter Levico, ki sta po njegovem mnenju »najbolj intenzivno vodili kampanjo«. Zato je po njegovem nerazumljivo, da skušata zdaj odgovornost prelagati na formalne predlagatelje zakona. »Narod ni več tako zaveden kot leta 2022. Ljudje prepoznajo, kdo nosi politično odgovornost,« pravi Videtič.
Informativni prispevki
Predsednik Slovenske škofovske konference novomeški škof Andrej Saje je izid referenduma sprejel s hvaležnostjo. Rezultat je po njegovih besedah potrdil resnico o tem, da spoštujemo človekovo dostojanstvo, ter izbral pot varovanja življenja v vseh njegovih obdobjih in okoliščinah, vse do naravne smrti.
Informativni prispevki
Predsednik Slovenske škofovske konference novomeški škof Andrej Saje je izid referenduma sprejel s hvaležnostjo. Rezultat je po njegovih besedah potrdil resnico o tem, da spoštujemo človekovo dostojanstvo, ter izbral pot varovanja življenja v vseh njegovih obdobjih in okoliščinah, vse do naravne smrti.
Informativni prispevki
Za zaščito življenja so se v skupni izjavi pred referendumom zavzele vse največje verske skupnosti na Slovenskem. Med njimi je bila tudi Islamska skupnost. Mufti Nevzet Porić upa, da smo z rezultatom referenduma slovenski družbi poslali sporočilo, da je življenje sveto in največja vrednota, ki jo kot dar prejmemo od Boga.
Informativni prispevki
Za zaščito življenja so se v skupni izjavi pred referendumom zavzele vse največje verske skupnosti na Slovenskem. Med njimi je bila tudi Islamska skupnost. Mufti Nevzet Porić upa, da smo z rezultatom referenduma slovenski družbi poslali sporočilo, da je življenje sveto in največja vrednota, ki jo kot dar prejmemo od Boga.
Informativni prispevki
Pred nami je referendum, na katerem bomo v Sloveniji izbirali med kulturo smrti in kulturo življenja. V teh dneh zato poteka veliko molitev, pa tudi posta in darovanega trpljenja. Zato smo preko whatsapp povezave poklicali Nika Rončeviča, ki je koordinator vseh karizmatičnih gibanj na Hrvaškem – Charis pa tudi koordinator mreže molivcev za Hrvaško, ustanovitelj več molitvenih skupnosti, po izobrazbi pa psihoterapevt.
Informativni prispevki
Pred nami je referendum, na katerem bomo v Sloveniji izbirali med kulturo smrti in kulturo življenja. V teh dneh zato poteka veliko molitev, pa tudi posta in darovanega trpljenja. Zato smo preko whatsapp povezave poklicali Nika Rončeviča, ki je koordinator vseh karizmatičnih gibanj na Hrvaškem – Charis pa tudi koordinator mreže molivcev za Hrvaško, ustanovitelj več molitvenih skupnosti, po izobrazbi pa psihoterapevt.
Informativni prispevki
Zdravniki v teh dneh pred referendumom opozarjajo predvsem na breme, ki jim na nalaga zakon o asistiranem samomoru in ki je v popolnem nasprotju z njihovim poslanstvom. Poudarjajo pa tudi, da zakon odpira možnost za zlorabe in ima številne pomanjkljivosti. O tem je v mozaiku dneva spregovorila prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec z ljubljanske medicinske fakultete.
Informativni prispevki
Zdravniki v teh dneh pred referendumom opozarjajo predvsem na breme, ki jim na nalaga zakon o asistiranem samomoru in ki je v popolnem nasprotju z njihovim poslanstvom. Poudarjajo pa tudi, da zakon odpira možnost za zlorabe in ima številne pomanjkljivosti. O tem je v mozaiku dneva spregovorila prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec z ljubljanske medicinske fakultete.
Informativni prispevki
Čeprav je vlada prejela drugo najvišjo oceno dela v zadnjih dveh letih, z njenim delom še vedno ni zadovoljnih več kot 48 odstotkov vprašanih, pozitivno ga ocenjuje zgolj dobrih 26 odstotkov anketirancev, je kaže anketa Mediane opravljena za Delo. Po njej bi na volitvah slavila SDS, precejšen skok pa je uspel tudi NSi, ki se je prebila na tretje mesto. O vplivu na politično podporo strankam in vladi ter pričakovani predvolilni kampanji, je za naš radio spregovoril politični komentator in novinar portala zanima.me Mirko Mayer, ki ocenjuje, da bo kampanja precej ideološka, nekoliko višjo podporo koaliciji pa vidi v odzivu na dogajanje v Novem mestu.
Informativni prispevki
Čeprav je vlada prejela drugo najvišjo oceno dela v zadnjih dveh letih, z njenim delom še vedno ni zadovoljnih več kot 48 odstotkov vprašanih, pozitivno ga ocenjuje zgolj dobrih 26 odstotkov anketirancev, je kaže anketa Mediane opravljena za Delo. Po njej bi na volitvah slavila SDS, precejšen skok pa je uspel tudi NSi, ki se je prebila na tretje mesto. O vplivu na politično podporo strankam in vladi ter pričakovani predvolilni kampanji, je za naš radio spregovoril politični komentator in novinar portala zanima.me Mirko Mayer, ki ocenjuje, da bo kampanja precej ideološka, nekoliko višjo podporo koaliciji pa vidi v odzivu na dogajanje v Novem mestu.
Informativni prispevki
Izvršni direktor Koalicije za preprečevanje evtanazije Alex Schadenberg je za naš radio pojasnil, da umiranje s pomočjo strupa ni tako mirno in lepo, kot se zdi na prvi pogled. Nek človek je umiral kar 137 ur. Ko se enkrat prekorači mejo, po kateri je mogoče ubiti človeka, je samo vprašanje koga in zakaj. Zato nas prosi, naj zavrnemo ta smrtonosni zakon.
Informativni prispevki
Izvršni direktor Koalicije za preprečevanje evtanazije Alex Schadenberg je za naš radio pojasnil, da umiranje s pomočjo strupa ni tako mirno in lepo, kot se zdi na prvi pogled. Nek človek je umiral kar 137 ur. Ko se enkrat prekorači mejo, po kateri je mogoče ubiti človeka, je samo vprašanje koga in zakaj. Zato nas prosi, naj zavrnemo ta smrtonosni zakon.
Doživetja narave
Ko stopimo v gozd ali na gorsko pot, si želimo svežega zraka, ki napolni telo in duha. A kaj pravzaprav dihamo? Nova študija, objavljena v prestižni reviji Nature, razkriva, da kakovost zraka ni le vprašanje delcev PM10 in PM2,5, temveč tudi njihovega oksidativnega potenciala – parametra, ki vpliva na naše zdravje veliko bolj, kot si mislimo. Zakaj je onesnažen zrak tiha grožnja, ki vsako leto povzroči milijone prezgodnjih smrti? Z nami so bili avtor študije dr. Griša Močnik in dr. Matej Ogrin (oddelek za geografijo na Filozofski fakulteti) ter Špela Berlot Veselko (Cipra).
Duhovna misel
Sveti mož je romal na sveti kraj. Potovanje je bilo težko. Ko je hodil skozi goščavo, se je izgubil. Dolgo se je mučil, da bi našel pot iz ...
Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Spoznanje več, predsodek manj
Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Prva tema pogovora je bila komentar po nedeljskem referendumu o asistiranem samomoru. Zanimivo je, da se je tokom kampanje ustvarilo posebno gibanje za življenje, pravcata anti-nihilistična fronta. Pozornost smo namenili tudi preganjanju kristjanov v Nigeriji in se za konec ustavili še na Slovenskem knjižnem sejmu, ki se je danes začel in rekli kakšno o romanu Alme Karlin o Maksimiljanu Celjskem.
Komentar tedna
Predstavljajte si, da se v mraku sprehajate. Pridete do mostu. Na ograji stoji dekle. Previdno jo povprašate, kaj dela. Vidno se vas ustraši. Ni vas pričakovala. »Nima smisla!» reče, »bolečine so prehude. Nihče me ne bo pogrešal. Dovolj imam, pustite me!« Stoji na ograji in okleva. Jo boste potisnili? Ji boste pomagali narediti samomor?« Če je odgovor ne, potem veste kako glasovati.
Komentar je pripravila doktorica zgodovine, Helena Jaklitsch.
Sol in luč
Tokrat smo predstavili zanimivo knjiga očeta in hčerke, ki oba delujeta na področju psihologije in sta si v nekem trenutku začela pisati zelo iskrena pisma, ki se dotikajo predvsem vprašanj odraščanja. Psihologinja in psihoterapevtka Julija Pelc je v predgovoru knjige zapisala, da se na teh belih straneh resničnih srečanj razodeva njuna moč povezovanja. Prebrali smo nekaj odlomkov iz uvoda obeh avtorjev, Minee in Dušana Rutarja iz knjige z naslovom Ne-dovolj dobra, ki je izšla pri založbi Didakta
Kulturni utrinki
V Gorici v galeriji Katoliške knjigarne Ars na Travniku je še do sobote 29. novembra na ogled dokumentarna razstava z naslovom Rodbina Bratuž Šorli – Etični in kulturni doprinos k pripadnosti slovenskemu narodu. Nastala je v sodelovanju s Pokrajinskim arhivom iz Nove Gorice, nudi pa vpogled v življenje in ustvarjanje dveh zanimivih primorskih družin, družine Bratuž iz Gorice in družine Šorli iz Tolmina. Naša gostja je bila soavtorica, arhivska svetovalka Ivanka Uršič.
Kuhajmo s sestro Nikolino
V prihodnji dneh nas bo obiskal Miklavž in najbrž je prav, da mu kaj pomagamo v teh dneh. Kakšne piškote lahko že pripravimo, smo vprašali sestro Nikolino. Najbolj aktualni so medenjaki, strojni keksi, linške oči ... Za slednje potrebujemo 21 dag moke, nožev vrh pecilnega praška, 14 dag masla, ki ga zdrobimo v moko, da to fina drobna kašica, potem pridamo 6 dag sladkorja, 6 dag orehov, cimet, lahko je vanilija, 1 drobno jajce. Zamesimo testo. Dobro je, če počiva vsaj eno uro ali pa čez noč. Razvaljamo ga za nožev rob debelo, to je 2 - 3 milimetre. Z modelčkom izkrožimo piškote in jih spečemo, da dobijo lepo rahlo rjavo-rdečo barvo. Spodnjo plast namažemo z marmelado, zgornjo plast pa potresemo s sladkorjem in združimo. Odlagamo na vodoravno površino. Naslednji dan so vedno okusnejši ...
Življenje išče pot
Pred 31. Gala koncertom Radia Ognjišče smo pred mikrofon povabili našega radijskega prijatelja Janeza Škulja. Pred 10 leti ga je med kolesarjenjem podrl nepazljiv voznik. Danes je na vozičku, a volje do življenja mu ne manjka. Rad se zapelje sam med ljudi, tudi po 40 km daleč.
Minute za kmetijstvo in podeželje
Evropska agencija za varnost hrane opozarja, da se letošnjo jesen soočamo z velikim porastom okužb divjih ptic z aviarno influenco. V 26 državah EU je bilo od septembra pri divjih pticah odkritih kar 1.443 primerov te bolezni, kar je štirikrat več kot v enakem obdobju lani in največ od leta 2016.