Uzakonitev splava v Argentini tik pred novim letom je med prebivalstvom sprožila jezo, saj glasovanje v senatu ne odraža volje ljudstva, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala argentinska Slovenka, dr. Marjanka Grohar. Po njenih besedah je zakon eden najbolj skrajnih v Zahodnem svetu.
Argentinska družba je proti splavu. Zadnje ankete različnih agencij so kazale, da mu nasprotuje do 70 odstotkov ljudi.
I»Reakcija ljudi je bila velika jeza. V zadnjih letih je nastalo veliko pro-life političnih skupin. In ko je bil razglašen ta zakon, so imele kar naenkrat ogromno novih članov, saj so bili ljudje siti te nereprezentativnosti in so se obrnili na te alternativne politične skupine, ki bi bile bolj reprezentativne za vse te tematike.«
Zakon dovoljuje splav do 14. tedna nosečnosti.
» Po 14. tednu je tudi dovoljen, pod raznimi vzroki. Problem je, da so vsi ti razlogi tako čudno napisani, da v bistvu pomeni legalizacijo do 9. meseca. Če gre na primer za spolno zlorabo, to sploh ne vključuje prijave zločinca. Punca samo poda pisno prijavo, da je bila zlorabljena, in ima lahko prost splav.«
Zakon ne določa, kaj se bo zgodilo s splavljenimi zarodki.
»Po svetu je to strogo določeno. Tukaj pa sploh ne. Kaj to pomeni? Da se bo to lahko prosto prodajalo. Bo splav na koncu postal trgovina? Vse te stvari odpirajo vrata, za katera se človek boji, kam bo vse to lahko prišlo.«
Z razgreto razpravo o splavu se je zakrilo zelo hude težave države. BDP je padel za 11 odstotkov, poročajo o 50-odstotni revščini. Dr. Marjanka Grohar meni, da gre pri uzakonitvi splava v Argentini tudi za pritisk iz tujine. IZJAVA »V Severni Ameriki so se zdaj začele zapirati njihove klinike in potrebujejo nove trge. In tako pridejo v te države, kjer splav še ni legaliziran, k temu silijo in tako imajo spet nove trge. Zdaj trenutno je velik pritisk v Peruju, Mehiki, Kolumbiji.«
Uzakonitev splava v Argentini tik pred novim letom je med prebivalstvom sprožila jezo, saj glasovanje v senatu ne odraža volje ljudstva, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala argentinska Slovenka, dr. Marjanka Grohar. Po njenih besedah je zakon eden najbolj skrajnih v Zahodnem svetu.
Argentinska družba je proti splavu. Zadnje ankete različnih agencij so kazale, da mu nasprotuje do 70 odstotkov ljudi.
I»Reakcija ljudi je bila velika jeza. V zadnjih letih je nastalo veliko pro-life političnih skupin. In ko je bil razglašen ta zakon, so imele kar naenkrat ogromno novih članov, saj so bili ljudje siti te nereprezentativnosti in so se obrnili na te alternativne politične skupine, ki bi bile bolj reprezentativne za vse te tematike.«
Zakon dovoljuje splav do 14. tedna nosečnosti.
» Po 14. tednu je tudi dovoljen, pod raznimi vzroki. Problem je, da so vsi ti razlogi tako čudno napisani, da v bistvu pomeni legalizacijo do 9. meseca. Če gre na primer za spolno zlorabo, to sploh ne vključuje prijave zločinca. Punca samo poda pisno prijavo, da je bila zlorabljena, in ima lahko prost splav.«
Zakon ne določa, kaj se bo zgodilo s splavljenimi zarodki.
»Po svetu je to strogo določeno. Tukaj pa sploh ne. Kaj to pomeni? Da se bo to lahko prosto prodajalo. Bo splav na koncu postal trgovina? Vse te stvari odpirajo vrata, za katera se človek boji, kam bo vse to lahko prišlo.«
Z razgreto razpravo o splavu se je zakrilo zelo hude težave države. BDP je padel za 11 odstotkov, poročajo o 50-odstotni revščini. Dr. Marjanka Grohar meni, da gre pri uzakonitvi splava v Argentini tudi za pritisk iz tujine. IZJAVA »V Severni Ameriki so se zdaj začele zapirati njihove klinike in potrebujejo nove trge. In tako pridejo v te države, kjer splav še ni legaliziran, k temu silijo in tako imajo spet nove trge. Zdaj trenutno je velik pritisk v Peruju, Mehiki, Kolumbiji.«
Uzakonitev splava v Argentini tik pred novim letom je med prebivalstvom sprožila jezo, saj glasovanje v senatu ne odraža volje ljudstva, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala argentinska Slovenka, dr. Marjanka Grohar. Po njenih besedah je zakon eden najbolj skrajnih v Zahodnem svetu.
Argentinska družba je proti splavu. Zadnje ankete različnih agencij so kazale, da mu nasprotuje do 70 odstotkov ljudi.
I»Reakcija ljudi je bila velika jeza. V zadnjih letih je nastalo veliko pro-life političnih skupin. In ko je bil razglašen ta zakon, so imele kar naenkrat ogromno novih članov, saj so bili ljudje siti te nereprezentativnosti in so se obrnili na te alternativne politične skupine, ki bi bile bolj reprezentativne za vse te tematike.«
Zakon dovoljuje splav do 14. tedna nosečnosti.
» Po 14. tednu je tudi dovoljen, pod raznimi vzroki. Problem je, da so vsi ti razlogi tako čudno napisani, da v bistvu pomeni legalizacijo do 9. meseca. Če gre na primer za spolno zlorabo, to sploh ne vključuje prijave zločinca. Punca samo poda pisno prijavo, da je bila zlorabljena, in ima lahko prost splav.«
Zakon ne določa, kaj se bo zgodilo s splavljenimi zarodki.
»Po svetu je to strogo določeno. Tukaj pa sploh ne. Kaj to pomeni? Da se bo to lahko prosto prodajalo. Bo splav na koncu postal trgovina? Vse te stvari odpirajo vrata, za katera se človek boji, kam bo vse to lahko prišlo.«
Z razgreto razpravo o splavu se je zakrilo zelo hude težave države. BDP je padel za 11 odstotkov, poročajo o 50-odstotni revščini. Dr. Marjanka Grohar meni, da gre pri uzakonitvi splava v Argentini tudi za pritisk iz tujine. IZJAVA »V Severni Ameriki so se zdaj začele zapirati njihove klinike in potrebujejo nove trge. In tako pridejo v te države, kjer splav še ni legaliziran, k temu silijo in tako imajo spet nove trge. Zdaj trenutno je velik pritisk v Peruju, Mehiki, Kolumbiji.«
Informativni prispevki
Na volilnem kongresu NSi 13. septembra je bil za novega predsednika stranke izvoljen Jernej Vrtovec. Postal je četrti vodja stranke v 25 letih njenega obstoja. Delegati so mu namenili 85 odstotkov glasov. Z njim smo se pogovarjali o tem, kako bo ohranjal enotnost stranke, kakšna je njegova vizija in na kaj cilja v bližajoči se volilni kampanji.
Informativni prispevki
Na volilnem kongresu NSi 13. septembra je bil za novega predsednika stranke izvoljen Jernej Vrtovec. Postal je četrti vodja stranke v 25 letih njenega obstoja. Delegati so mu namenili 85 odstotkov glasov. Z njim smo se pogovarjali o tem, kako bo ohranjal enotnost stranke, kakšna je njegova vizija in na kaj cilja v bližajoči se volilni kampanji.
Informativni prispevki
Za oddajo Mozaik dneva smo se s političnim komentatorjem Miranom Videtičem pogovarjali o aktualnih političnih temah – od interpelacije zoper ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca, javnomnenjskih gibanj, prihajajočih kongresov političnih strank, pa do širše ocene političnega dogajanja pred volitvami.
Informativni prispevki
Za oddajo Mozaik dneva smo se s političnim komentatorjem Miranom Videtičem pogovarjali o aktualnih političnih temah – od interpelacije zoper ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca, javnomnenjskih gibanj, prihajajočih kongresov političnih strank, pa do širše ocene političnega dogajanja pred volitvami.
Informativni prispevki
P. Branko Cestnik je komentiral uboj ameriškega konservativnega komentatorja Charlieja Kirka, ki je bil ustreljen med nastopom na univerzitetnem kampusu v Utahu.
Informativni prispevki
P. Branko Cestnik je komentiral uboj ameriškega konservativnega komentatorja Charlieja Kirka, ki je bil ustreljen med nastopom na univerzitetnem kampusu v Utahu.
Informativni prispevki
Obeležujemo svetovni dan preprečevanja samomora, ki pusti strašne posledice za bližnje. Še posebej globoka bolečina zareže v starše, če si njihov otrok sam vzame življenje. V Ignacijevem domu v Ljubljani zato žalujoče starše, ki so otroka izgubili zaradi samomora, vabijo na trimesečni program, ki bo ob četrtkih od 18. septembra do 27. novembra od 17. do 19. ure. Vodil ga bo p. Ivan Platovnjak.
Informativni prispevki
Obeležujemo svetovni dan preprečevanja samomora, ki pusti strašne posledice za bližnje. Še posebej globoka bolečina zareže v starše, če si njihov otrok sam vzame življenje. V Ignacijevem domu v Ljubljani zato žalujoče starše, ki so otroka izgubili zaradi samomora, vabijo na trimesečni program, ki bo ob četrtkih od 18. septembra do 27. novembra od 17. do 19. ure. Vodil ga bo p. Ivan Platovnjak.
Informativni prispevki
Konec tedna, od 12. do 14. septembra, bodo le nekaj kilometrov čez mejo z Italijo potekali že 60. Študijski dnevi Draga, ki so edinstven prostor pogovora, kritičnega razmišljanja in skupnega iskanja za pereča družbena vprašanja. Z novinarko, kulturno delavko in podpredsednico Slovenske prosvete Bredo Susič, ki povezuje katoliška prosvetna in kulturna društva na Tržaškem, se je pogovarjala Meta Potočnik.
Informativni prispevki
Konec tedna, od 12. do 14. septembra, bodo le nekaj kilometrov čez mejo z Italijo potekali že 60. Študijski dnevi Draga, ki so edinstven prostor pogovora, kritičnega razmišljanja in skupnega iskanja za pereča družbena vprašanja. Z novinarko, kulturno delavko in podpredsednico Slovenske prosvete Bredo Susič, ki povezuje katoliška prosvetna in kulturna društva na Tržaškem, se je pogovarjala Meta Potočnik.
Informativni prispevki
Kot otrok je s. Christine Mynsong opazovala sestre misijonarke Marije Pomočnice Kristjanov, kako obiskujejo družine, hodijo po vaseh, kako molijo. »To me je zelo navdihovalo. Med počitnicami sem svoj čas razdelila: dva tedna sem bila doma, dva tedna pa v samostanu, da sem s sestrami hodila po vaseh,« je povedala v pogovoru. Kot mlada se je tudi sama pridružila novemu redu sester, ki izhaja iz salezijanske karizme. Kaj sestre delajo in kje vse so navzoče, pa boste slišali v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve.
Informativni prispevki
Kot otrok je s. Christine Mynsong opazovala sestre misijonarke Marije Pomočnice Kristjanov, kako obiskujejo družine, hodijo po vaseh, kako molijo. »To me je zelo navdihovalo. Med počitnicami sem svoj čas razdelila: dva tedna sem bila doma, dva tedna pa v samostanu, da sem s sestrami hodila po vaseh,« je povedala v pogovoru. Kot mlada se je tudi sama pridružila novemu redu sester, ki izhaja iz salezijanske karizme. Kaj sestre delajo in kje vse so navzoče, pa boste slišali v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve.
Informativni prispevki
Radijsko kolesarjenje nas letos vodi skozi vrsto krajev in skritih kotičkov Primorsko-Notranjske regije. Nekaj teh nam je v pogovoru predstavila turistična vodnica Alenka Veber z Rihtarjeve domačije na Babnem polju.
Informativni prispevki
Radijsko kolesarjenje nas letos vodi skozi vrsto krajev in skritih kotičkov Primorsko-Notranjske regije. Nekaj teh nam je v pogovoru predstavila turistična vodnica Alenka Veber z Rihtarjeve domačije na Babnem polju.
Informativni prispevki
Poslanci Gibanja Svoboda, SD in Levica so zakon o medijih podprli, saj da zakon ščiti neodvisnost medijev. Izpostavili so, da mora tudi država poskrbeti za stabilno financiranje medijev kot četrte veje oblasti. Opozicija medtem meni, da je zakon slab. V SDS in NSi so med neprimernimi določili izpostavili pristransko določanje državne pomoči ter širjenje pooblastil Agenciji za varstvo konkurence, ki bo pristojna za presojo medijske koncentracije. Spremembe so potrebne, a politika je ta zakon izrabila, da si utrdi svoj vpliv na medijsko krajino, pa je opozoril urednik spletnega portala Zanima.me Rok Čakš.
Informativni prispevki
Poslanci Gibanja Svoboda, SD in Levica so zakon o medijih podprli, saj da zakon ščiti neodvisnost medijev. Izpostavili so, da mora tudi država poskrbeti za stabilno financiranje medijev kot četrte veje oblasti. Opozicija medtem meni, da je zakon slab. V SDS in NSi so med neprimernimi določili izpostavili pristransko določanje državne pomoči ter širjenje pooblastil Agenciji za varstvo konkurence, ki bo pristojna za presojo medijske koncentracije. Spremembe so potrebne, a politika je ta zakon izrabila, da si utrdi svoj vpliv na medijsko krajino, pa je opozoril urednik spletnega portala Zanima.me Rok Čakš.
Za življenje
Marko Juhant je upokojeni specialni pedagog. Ob vstopu v novo šolsko leto smo se z njim pogovarjali o pomenu in priložnostih novih začetkov, kako vpeljati navade in običaje za večji red. Veselje do šole z letom plahni, kako lahko starši pomagamo ohranjati voljo do učenja. Vprašali smo ga tudi po novem ukrepu, ko so z zakonom v šoli prepovedani telefoni.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 18. september 2025 ob 05-ih
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba je bilz nami dr. Jože Dežman, ki je ob svoji 70-letnici izdal novo knjigo z nekoliko provokativnim naslovom Komunistični strah v gatah – homo sovieticus slovenicus ali dogodivščine sovjetskega Slovenca v Titovini. Knjigo, ki bo izšla v prihodnjih dneh pri založbi Družina, smo predstavili v iskrivem pogovoru z avtorjem.
Komentar tedna
Avtor se ustavi ob vplivu sodobnih medijev, še posebej družbenih omrežij na življenje vsakega izmed nas, pa tudi na vpliv na to, kar ljudje verjamemo in tem, kako ravnamo. Več ko smo na zaslonih, manj imamo neposredne izkušnje z okoljem, v katerem živimo. Ko smo na zaslonih, izolirani od neposrednega stika z okolico, s sosedi, se zgodi ...
Kmetijska oddaja
Naša gostja v osrednjem delu oddaje je bila Barbara Beci, dr. vet. med., evropska specialistka za zdravje goveda, ki dela na veterinarski fakulteti Univerze v Gentu v Belgiji, med drugim tudi kot terenska veterinarka. Spregovorila je o izkušnjah po lanski epidemiji bolezni modrikastega jezika v Belgiji, ki lahko pridejo zelo prav slovenskim rejcem pri spopadanju z boleznijo.
Kulturni utrinki
Član Mešanega pevskega zbora Pevskega društva Logatec Janez Ovsec nam je predstavil nedeljski nastop na Sveti Gori nad Novo Gorico. Zbor bo sodeloval pri sveti maši, ki bo ob 16. uri in imel nato še koncert.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Ni meje za dobre ideje
Veste, kje je bila prva tovarna testenin na Kranjskem, kje so prvi pakirali mleko v embalažo?, to sta le dve od številnih inovacij ilirskobistriškega konca. Kot iz rokava jih je našteval Primož Rojc, ki v mizarski delavnici z bratom sledita očetovim stopinjam in izdelujeta ročno izdelane lesene, domače igrače. Prejela sta tudi mednarodno priznanje.
Svetovalnica
Posvetili smo se vprašanju, kam s tistim presežkom denarja, ki bi ga radi čim bolj varno naložili. Z nami je bil voditelj delavnic z izkušnjami iz poslovnega sveta Simon Meglič, ki je spregovoril o naložbah v delnice in vzajemne sklade. Kaj je bolj tvegano, kaj bolj donosno, in kaj bolj primerno za začetnike?