pisatelji kriza finance mitja čander info izobraževanje kultura komentar
pisateljikrizafinancemitja čanderinfoizobraževanjekulturakomentar
Informativni prispevki
Spoštovani visoki gostje, dragi bratje in sestre!
Zbrali smo se pri obletni sveti maši v Rogu za pobite domobrance in druge žrtve revolucionarnega nasilja, ki se na tem mestu obhaja že od leta 1990, ko je prvo spravno evharistično daritev ob več deset tisoč vernikih daroval takratni ljubljanski nadškof metropolit Alojzij Šuštar (1920–2007). Lepo pozdravljam vse sorodnike pobitih in predstavnike Nove slovenske zaveze kot organizatorja današnje svečanosti. Pozdravljam predstavnike družbeno-političnega življenja in vse, ki dobro v srcu mislite in ste z vero in zaupanjem prišli na ta kraj krutih zločinov in bridkega spomina.
Namen vsakoletnega srečanja je molitev za pokojne ter spravo in odpuščanje v slovenskem narodu. Na ta kraj kalvarije mnogih pobitih romamo že več kot tri desetletja, da bi se v molitvi spominjali vseh, ki so bili leta 1945 vrnjeni z avstrijske Koroške in zverinsko umorjeni. V molitev vključujemo tudi vse žrtve vojnega in povojnega nasilja, ki počivajo na več kot 700 krajih po slovenski zemlji. Verujoči čutimo posebno skrb in dolžnost, da vztrajamo v molitvi za spravo med nami ter prosimo, da se grozote vojne ne bi nikoli več ponovile.
Sprava in odpuščanje sta Božje delo, ki pa ju ni mogoče udejanjiti brez človekovega sodelovanja in odpovedi zlu. Za to je potrebna odločitev, stalen napor in sodelovanje vseh. Ko sem pokojnega duhovnika Janeza Zdešarja (1926–2013), ki je po čudežu ušel s Teharij in preživel, vprašal, kako to, da tako neobremenjeno in brez sovraštva govori o svoji zgodbi rešitve, mi je odvrnil. »Svojim krvnikom sem odpustil. Ne bi mogel živeti s sovraštvom v srcu. Bog mi je dal milost odpuščánja. Nikogar ne sovražim; s tistimi, ki so mi stregli po življenju, sem se pripravljen srečati«.
Molitev za spravo morajo nujno spremljati dejanja ugotovitve zgodovinskih dejstev in poprave krivic. Pravičnosti ni mogoče doseči brez obsodbe zločinov in dostojnega pokopa posmrtnih ostankov izkopanih žrtev, ki imajo naravno pravico do groba in imena. Za to so odgovorne pristojne državne službe in posamezniki. Prosim jih in pozivam, da opravijo ta civilizacijska dejanja, ki izhajajo iz spoštovanja do sleherne človeške osebe, ne glede na njihovo politično prepričanje, vero ali raso. Pred kratkim je Vlada RS ukinila nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, vendar nam spomina na žrtve in krivice ni mogoče odvzeti ali ga ukiniti. Ovrednotenje preteklosti je stvar duhovne higiene. Brez spomina ne bomo mogli naprej in tudi ne bomo zdravo rasli kot narodna in državna skupnost.
Čeprav Katoliška Cerkev kot verska skupnost v spravnem procesu ni partner državi, saj so bili verni katoličani dejavni na eni in drugi strani, ima moralno dolžnost opozoriti na nepravičnost in krivice, ki izhajajo iz oviranja in zavlačevanja ter omalovaževanja žrtev ter njihove pravice do pokopa in groba. Na to so opozarjali že moji predhodniki na tem mestu, še posebej nadškof Šuštar, ki si je za spravo močno prizadeval.
Evangelij nas zavezuje k resnici in ljubezni do vseh brez izjeme, vendar pa ljubezen do zatiralca ne pomeni soglasja z njegovimi dejanji, poudarja papež Frančišek. Odpúščati ne pomeni dopuščati zlih dejanj in maličenja človekovega dostojanstva. Odpuščánje tudi ne vsebuje pozabe. Ker je odpuščánje Božje delo in zastonjsko dejanje, lahko odpustimo tudi tistemu, ki se kesanju upira in za odpuščánje ni sposoben prositi, kar sem na konkretnem primeru osebno doživel pri že omenjenem duhovniku Zdešarju. Odpústil je vsem, ki mu niso odpustili in so do njega še vedno gojili sovraštvo. Pot v prihodnost je pogojena z odpovedjo maščevanju ter z iskanjem resnice in pravičnosti za vse.
Sprava je osebno dejanje in je ni mogoče zapovedati z ukazom. Zanjo se je treba odločiti in si vztrajno prizadevati za njeno uresničitev. Čeprav so bile krivice storjene na obeh straneh, je treba priznati, da je breme njihove krivde različno. Krivic posameznikov na eni in strukturnega nasilja oblasti na drugi strani med seboj ni mogoče primerjati. Papež Frančišek zelo jasno poudari, da nasilja državnih struktur in oblasti ne moremo primerjati z nasiljem skupin (prim. Frančišek, Vsi smo bratje, Ljubljana, Družina 2020; CD 165; 237–257).
V preteklem letu smo bili priča izkopu več kot 3200 žrtev izpod Macesnove gorice v naši neposredni bližini. Vsem, ki so izvedli obsežna dela in vztrajali kljub neugodnim okoliščinam in oviram, izražam hvaležnost. Posmrtni ostanki žrtev nasilja čakajo na pokop. To jamo sem osebno skupaj s še nekaterimi drugimi obiskal 28. septembra 2022 ob izkopavanju posmrtnih ostankov zadnjih dvajsetih oseb. Te osebe so namreč preživele padec v jamo in so se zatekle v stranski rov, iz katerega pa ni bilo izhoda. Tam so umrle od lakote. Ob okostjih so bili rožni venci, svetinjice in križci. V roke sem vzel svetinjico s podobo Trsatske Matere Božje. Arheologi so za trenutek prekinili delo. Zmolili smo očenaš za vse pokojne in za spravo. Ob mislih na mučenje in trpljenje smo bili globoko pretreseni! Besede v grlu so nam zastale.
Zunaj so nas šokirale neštete posode zbranih okostij, ki jih je bilo za več kontejnerjev in tovornjakov. Sprašujem se, kako je mogoče, da človek lahko postane takšna zverina, da brez očitkov vesti ubija ter se teh dejanj kasneje ne sramuje niti jih ne obžaluje. Zakaj pri nas do danes nismo uspeli priti do skupnega dogovora, kje bodo te žrtve dostojno pokopane? Čemu se nekateri bojijo kosti pokojnih in jih je strah posmrtnih ostankov izpred 78. let? Čemú ne dopustijo, da bi se pobiti pokopali na ustrezen in dostojen kraj spomina? Kot najustreznejše mesto za to vidimo ljubljansko osrednje pokopališče na Žalah, kjer so že pokopane druge žrtve vojn in vojaki različnih narodnosti. Tudi okupatorski vojaki.
Danes smo v prvem berilu zaradi moči podob in simbolov slišali enega najbolj znanih odlomkov iz preroka Ezekiela (37,1–14). Bog je življenje in zato lahko premaga smrt, predvsem smrt duha, sprijaznjenost z bolečino, temo, ki nastane, ko upanje odpove. Bog preroku pokaže dolino, polno pobeljenih kosti, simbol najgloblje zakoreninjenega strahu v človeku, to je dokončne smrti, iz katere ni predstavljive vrnitve. Božja moč je zmožna obrniti čas in namesto raztelešenja pokazati fizično obnovo udov, vse do popolne obnove telesa.
Tudi mi smo se zbrali v tem trdnem upanju in neomajni veri, da umrli na tem mestu živijo v Bogu. Naj nam živim izprosijo mir, da bi zaživeli med seboj v sožitju in sodelovanju. Amen.
Msgr. dr. Andrej Saje,
novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference
Informativni prispevki
Spoštovani visoki gostje, dragi bratje in sestre!
Zbrali smo se pri obletni sveti maši v Rogu za pobite domobrance in druge žrtve revolucionarnega nasilja, ki se na tem mestu obhaja že od leta 1990, ko je prvo spravno evharistično daritev ob več deset tisoč vernikih daroval takratni ljubljanski nadškof metropolit Alojzij Šuštar (1920–2007). Lepo pozdravljam vse sorodnike pobitih in predstavnike Nove slovenske zaveze kot organizatorja današnje svečanosti. Pozdravljam predstavnike družbeno-političnega življenja in vse, ki dobro v srcu mislite in ste z vero in zaupanjem prišli na ta kraj krutih zločinov in bridkega spomina.
Namen vsakoletnega srečanja je molitev za pokojne ter spravo in odpuščanje v slovenskem narodu. Na ta kraj kalvarije mnogih pobitih romamo že več kot tri desetletja, da bi se v molitvi spominjali vseh, ki so bili leta 1945 vrnjeni z avstrijske Koroške in zverinsko umorjeni. V molitev vključujemo tudi vse žrtve vojnega in povojnega nasilja, ki počivajo na več kot 700 krajih po slovenski zemlji. Verujoči čutimo posebno skrb in dolžnost, da vztrajamo v molitvi za spravo med nami ter prosimo, da se grozote vojne ne bi nikoli več ponovile.
Sprava in odpuščanje sta Božje delo, ki pa ju ni mogoče udejanjiti brez človekovega sodelovanja in odpovedi zlu. Za to je potrebna odločitev, stalen napor in sodelovanje vseh. Ko sem pokojnega duhovnika Janeza Zdešarja (1926–2013), ki je po čudežu ušel s Teharij in preživel, vprašal, kako to, da tako neobremenjeno in brez sovraštva govori o svoji zgodbi rešitve, mi je odvrnil. »Svojim krvnikom sem odpustil. Ne bi mogel živeti s sovraštvom v srcu. Bog mi je dal milost odpuščánja. Nikogar ne sovražim; s tistimi, ki so mi stregli po življenju, sem se pripravljen srečati«.
Molitev za spravo morajo nujno spremljati dejanja ugotovitve zgodovinskih dejstev in poprave krivic. Pravičnosti ni mogoče doseči brez obsodbe zločinov in dostojnega pokopa posmrtnih ostankov izkopanih žrtev, ki imajo naravno pravico do groba in imena. Za to so odgovorne pristojne državne službe in posamezniki. Prosim jih in pozivam, da opravijo ta civilizacijska dejanja, ki izhajajo iz spoštovanja do sleherne človeške osebe, ne glede na njihovo politično prepričanje, vero ali raso. Pred kratkim je Vlada RS ukinila nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, vendar nam spomina na žrtve in krivice ni mogoče odvzeti ali ga ukiniti. Ovrednotenje preteklosti je stvar duhovne higiene. Brez spomina ne bomo mogli naprej in tudi ne bomo zdravo rasli kot narodna in državna skupnost.
Čeprav Katoliška Cerkev kot verska skupnost v spravnem procesu ni partner državi, saj so bili verni katoličani dejavni na eni in drugi strani, ima moralno dolžnost opozoriti na nepravičnost in krivice, ki izhajajo iz oviranja in zavlačevanja ter omalovaževanja žrtev ter njihove pravice do pokopa in groba. Na to so opozarjali že moji predhodniki na tem mestu, še posebej nadškof Šuštar, ki si je za spravo močno prizadeval.
Evangelij nas zavezuje k resnici in ljubezni do vseh brez izjeme, vendar pa ljubezen do zatiralca ne pomeni soglasja z njegovimi dejanji, poudarja papež Frančišek. Odpúščati ne pomeni dopuščati zlih dejanj in maličenja človekovega dostojanstva. Odpuščánje tudi ne vsebuje pozabe. Ker je odpuščánje Božje delo in zastonjsko dejanje, lahko odpustimo tudi tistemu, ki se kesanju upira in za odpuščánje ni sposoben prositi, kar sem na konkretnem primeru osebno doživel pri že omenjenem duhovniku Zdešarju. Odpústil je vsem, ki mu niso odpustili in so do njega še vedno gojili sovraštvo. Pot v prihodnost je pogojena z odpovedjo maščevanju ter z iskanjem resnice in pravičnosti za vse.
Sprava je osebno dejanje in je ni mogoče zapovedati z ukazom. Zanjo se je treba odločiti in si vztrajno prizadevati za njeno uresničitev. Čeprav so bile krivice storjene na obeh straneh, je treba priznati, da je breme njihove krivde različno. Krivic posameznikov na eni in strukturnega nasilja oblasti na drugi strani med seboj ni mogoče primerjati. Papež Frančišek zelo jasno poudari, da nasilja državnih struktur in oblasti ne moremo primerjati z nasiljem skupin (prim. Frančišek, Vsi smo bratje, Ljubljana, Družina 2020; CD 165; 237–257).
V preteklem letu smo bili priča izkopu več kot 3200 žrtev izpod Macesnove gorice v naši neposredni bližini. Vsem, ki so izvedli obsežna dela in vztrajali kljub neugodnim okoliščinam in oviram, izražam hvaležnost. Posmrtni ostanki žrtev nasilja čakajo na pokop. To jamo sem osebno skupaj s še nekaterimi drugimi obiskal 28. septembra 2022 ob izkopavanju posmrtnih ostankov zadnjih dvajsetih oseb. Te osebe so namreč preživele padec v jamo in so se zatekle v stranski rov, iz katerega pa ni bilo izhoda. Tam so umrle od lakote. Ob okostjih so bili rožni venci, svetinjice in križci. V roke sem vzel svetinjico s podobo Trsatske Matere Božje. Arheologi so za trenutek prekinili delo. Zmolili smo očenaš za vse pokojne in za spravo. Ob mislih na mučenje in trpljenje smo bili globoko pretreseni! Besede v grlu so nam zastale.
Zunaj so nas šokirale neštete posode zbranih okostij, ki jih je bilo za več kontejnerjev in tovornjakov. Sprašujem se, kako je mogoče, da človek lahko postane takšna zverina, da brez očitkov vesti ubija ter se teh dejanj kasneje ne sramuje niti jih ne obžaluje. Zakaj pri nas do danes nismo uspeli priti do skupnega dogovora, kje bodo te žrtve dostojno pokopane? Čemu se nekateri bojijo kosti pokojnih in jih je strah posmrtnih ostankov izpred 78. let? Čemú ne dopustijo, da bi se pobiti pokopali na ustrezen in dostojen kraj spomina? Kot najustreznejše mesto za to vidimo ljubljansko osrednje pokopališče na Žalah, kjer so že pokopane druge žrtve vojn in vojaki različnih narodnosti. Tudi okupatorski vojaki.
Danes smo v prvem berilu zaradi moči podob in simbolov slišali enega najbolj znanih odlomkov iz preroka Ezekiela (37,1–14). Bog je življenje in zato lahko premaga smrt, predvsem smrt duha, sprijaznjenost z bolečino, temo, ki nastane, ko upanje odpove. Bog preroku pokaže dolino, polno pobeljenih kosti, simbol najgloblje zakoreninjenega strahu v človeku, to je dokončne smrti, iz katere ni predstavljive vrnitve. Božja moč je zmožna obrniti čas in namesto raztelešenja pokazati fizično obnovo udov, vse do popolne obnove telesa.
Tudi mi smo se zbrali v tem trdnem upanju in neomajni veri, da umrli na tem mestu živijo v Bogu. Naj nam živim izprosijo mir, da bi zaživeli med seboj v sožitju in sodelovanju. Amen.
Msgr. dr. Andrej Saje,
novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference
Informativni prispevki
Do nekaterih potez aktualne politike je bil v Kočevskem rogu precej kritičen tajnik Nove Slovenske zaveze Peter Sušnik
Informativni prispevki
Do nekaterih potez aktualne politike je bil v Kočevskem rogu precej kritičen tajnik Nove Slovenske zaveze Peter Sušnik
Informativni prispevki
Po maši je sledil kulturni program Nove slovenske zaveze, v okviru katerega je zbrane nagovoril pravnik Andrej Fink. Poudaril je, da so bili povojni poboji sad človeške podlosti ter nekaterih združb in ljudi z imeni in priimki. Osebno je bilo že vse gorje odpuščeno. Osebnih krivcev danes tudi ni več, vendar iz nadnaravnega, družbenega, državnega vidika ne more biti vse kar tako pozabljeno, kot da se ni nič zgodilo. Nerazčiščena preteklost bremeni sedanjost in ji onemogoča zdravo pot naprej, je dejal.
Informativni prispevki
Po maši je sledil kulturni program Nove slovenske zaveze, v okviru katerega je zbrane nagovoril pravnik Andrej Fink. Poudaril je, da so bili povojni poboji sad človeške podlosti ter nekaterih združb in ljudi z imeni in priimki. Osebno je bilo že vse gorje odpuščeno. Osebnih krivcev danes tudi ni več, vendar iz nadnaravnega, družbenega, državnega vidika ne more biti vse kar tako pozabljeno, kot da se ni nič zgodilo. Nerazčiščena preteklost bremeni sedanjost in ji onemogoča zdravo pot naprej, je dejal.
Informativni prispevki
V Kopru je bila danes novinarska konferenca pred Forumom za dialog in mir v Evropi in na Balkanu. Da je vse nared za srečanje so povedali koprski škof Jurij Bizjak, murskosoboški škof Peter Štumpf, sociolog in promotor dialoga med verstvi Silvester Gabršček, koprski stolni župnik Primož Krečič in Aleks Birsa Jogan, ki je predstavil programa za mlade.
Informativni prispevki
V Kopru je bila danes novinarska konferenca pred Forumom za dialog in mir v Evropi in na Balkanu. Da je vse nared za srečanje so povedali koprski škof Jurij Bizjak, murskosoboški škof Peter Štumpf, sociolog in promotor dialoga med verstvi Silvester Gabršček, koprski stolni župnik Primož Krečič in Aleks Birsa Jogan, ki je predstavil programa za mlade.
Informativni prispevki
Prvopodpisani pobudnik za začetek postopka za oceno ustavnosti novele zakona o Radiotelevizija Slovenija Peter Gregorčič in avtor pobude Matej Avbelj sta po odločitvi ustavnega sodišča, ki je preklicalo začasno zadržanje izvajanja dela novele, poslala pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice. Ocenjujeta namreč, da so bila v Sloveniji izčrpana vsa razpoložljiva pravna sredstva in da so ostali brez učinkovitega pravnega varstva. Z Gregorčičem se je pogovarjal Alen Salihović.
Informativni prispevki
Prvopodpisani pobudnik za začetek postopka za oceno ustavnosti novele zakona o Radiotelevizija Slovenija Peter Gregorčič in avtor pobude Matej Avbelj sta po odločitvi ustavnega sodišča, ki je preklicalo začasno zadržanje izvajanja dela novele, poslala pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice. Ocenjujeta namreč, da so bila v Sloveniji izčrpana vsa razpoložljiva pravna sredstva in da so ostali brez učinkovitega pravnega varstva. Z Gregorčičem se je pogovarjal Alen Salihović.
Informativni prispevki
»23 let sem v politiki in marsičesa sem se naučil. Tudi tega, da se, ko se ena vrata zaprejo, druga odprejo. Danes smo na začetku nečesa velikega.« To so besede Anžeta Logarja, potem ko je priznal poraz in lani novembra čestital novoizvoljeni predsednici republike Nataši Pirc Musar. In nekaj novega se začenja jutri. Zaživelo bo društvo Anžeta Logarja. V njem naj bi bili ekonomist Igor Masten, nekdanji minister SD Jernej Pikalo, direktor Beletrine Mitja Čander, zdravnik Rok Ravnikar, gospodarstvenik Igor Hustič, vodja kabineta nekdanjega predsednika republike Boruta Pahorja Alja Brglez, nekdanja evropska poslanka Romana Jordan, poslanka SDS Eva Irgl in profesor evropskega prava Matej Avbelj. Na vprašanje ali se bo jutri res uresničilo nekaj velikega, nam je novinar Domovine Peter Merše odgovoril, da se bo uresničilo le delno.
Informativni prispevki
»23 let sem v politiki in marsičesa sem se naučil. Tudi tega, da se, ko se ena vrata zaprejo, druga odprejo. Danes smo na začetku nečesa velikega.« To so besede Anžeta Logarja, potem ko je priznal poraz in lani novembra čestital novoizvoljeni predsednici republike Nataši Pirc Musar. In nekaj novega se začenja jutri. Zaživelo bo društvo Anžeta Logarja. V njem naj bi bili ekonomist Igor Masten, nekdanji minister SD Jernej Pikalo, direktor Beletrine Mitja Čander, zdravnik Rok Ravnikar, gospodarstvenik Igor Hustič, vodja kabineta nekdanjega predsednika republike Boruta Pahorja Alja Brglez, nekdanja evropska poslanka Romana Jordan, poslanka SDS Eva Irgl in profesor evropskega prava Matej Avbelj. Na vprašanje ali se bo jutri res uresničilo nekaj velikega, nam je novinar Domovine Peter Merše odgovoril, da se bo uresničilo le delno.
Informativni prispevki
V Slovenskih medijih še naprej odmeva vladna ukinitev Nacionalnega dneva spomina na žrtve komunizma, napoved o zamenjavi devetih članov programskega sveta RTV Slovenija in odziv prvaka SDS Janeza Janše na to odločitev. Pogovor z njim je pripravil Marcel Krek.
Informativni prispevki
V Slovenskih medijih še naprej odmeva vladna ukinitev Nacionalnega dneva spomina na žrtve komunizma, napoved o zamenjavi devetih članov programskega sveta RTV Slovenija in odziv prvaka SDS Janeza Janše na to odločitev. Pogovor z njim je pripravil Marcel Krek.
Informativni prispevki
Objavljamo govor predsednice CI Prebudimo Slovenijo Vlaste Dolžal Rus na spominski slovesnosti za žrtve komunističnega nasilja
Informativni prispevki
Objavljamo govor predsednice CI Prebudimo Slovenijo Vlaste Dolžal Rus na spominski slovesnosti za žrtve komunističnega nasilja
Glasbeni medgeneracijski večer
V tokratni oddaji smo slišali kako se bo končala sezona večerov sodobne krščanske glasbe. Predstavili smo Zaključni večer Mesta na gori, ki se bo odvil na Rakovniku.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali novo oddajo o slovenskih mučencih, žrtvah totalitarizmov 20. stoletja. Tokrat je bila z nami zgodovinarka dr. Tamara Griesser Pečar, ki raziskuje primer mučenca, patra križniškega reda Ivana Salmiča. Ta je bil 13. november 1943, star 29 let, ubit pod Žeželjem pri Vinici. Partizani so ga obtožili sodelovanja z Nemci, čeprav je pri okupatorjih posredoval za svoje župljane, da niso bili odvedeni v internacijo ali ubiti kot talci.
Za življenje
Tokratni pogovor s frančiškanom in kliničnim psihologom p. dr. Christianom Gostečnikom smo začeli z aktualno temo: kako ustvarjati podporno okolje ob stresnem obdobju zaključevanja ocen? Kakšno vlogo imajo starši pri spodbujanju zdrave samozavesti in motivacije svojih otrok? Kako se spopasti tako s svojimi kot otrokovimi visokimi pričakovanji glede šolskih uspehov? V oddaji so sodelovali tudi poslušalci.
Sol in luč
Včasih nam doživljanje lepote trenutka ukrade strah pred minevanjem. Sveti Duh nas lahko osvobodi tega strahu in temin duše, pa tudi svetuje kako biti sredi težav polni upanja, trdnosti in veselja. Nekaj navdihujočih odlomkov iz knjige smo predstavili v tokratni oddaji. Klnjiga pa je izšla pri založbi Družina.
Komentar tedna
Vladavino prava v Sloveniji zamenjuje pravo vladajočih. Če ste z njimi, lojalni in tiho, boste prosperirali. Slovenija je z Madžarsko in Poljsko postali šolski primer kršitev vladavine prava in varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin. A vzpon prava vladajočih in njihovih pravic sproža in poglablja številne napetosti, trenja in razkroj javnega prostora. Namesto, da bi vladajoča politika stremela k dialogu, strpnosti in širosrčnosti, ustvarja sovraštvo, strah in nezaupanje. Kaj znova kritizira avtor, boste morda rekli bralci/poslušalci, saj se tudi v državah tipa Belorusija lahko lepo živi. Seveda, če ste na pravi strani.
Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.
Kulturni utrinki
Z znanstvenim posvetom se je v Škofji Loki začelo celomesečno praznovanje ob 1050-letnici Škofje Loke. Leta 973 je namreč tedanji cesar Svetega rimskega cesarstva Oton II. freisinškemu škofu Abrahamu v fevd podelil širše loško območje. Številne kulturne, športne in druge dogodke pripravlja več kot 30 različnih organizatorjev.
Komentar Domovina.je
Avtor govori o odpovedi napovedane razstave o Macesnovi gorici. Strokovna komisija pri Ministrstvu za kulturo je mnenja, da projekt Brezno pod Macesnovo gorico v letošnjem letu ne bo podprt iz sredstev državnega proračuna. Nahtigal meni, da bi ukinitev razstave z izgovorom umika sredstev lahko bil povod za premik na desni sredini, strani, ki si želi resnicoljubnega odnosa do zgodovine in upravljanja s skupnim.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Življenje išče pot
Letošnji junij je čudovit mesec, poln življenja. Vse cveti, kmetje kosijo travo, na cestah so kolesarji, zjutraj nas prebuja sonce … A prav to življenje se pretaka tudi v Hiši Ljubhospica, kjer s konkretno ljubeznijo skrbijo za tiste, ki se poslavljajo s tega sveta. Zato vodja Hiše Tatjana Fink pravi, da to ni hiša smrti temveč hiša življenja.