Is podcast
V oddaji Ni meje za dobre ideje smo v pogovoru z Lenko Puh spoznali njeno delo družbene inovatorke.
V oddaji Ni meje za dobre ideje smo v pogovoru z Lenko Puh spoznali njeno delo družbene inovatorke.
V oddaji Ni meje za dobre ideje smo v pogovoru z Lenko Puh spoznali njeno delo družbene inovatorke.
Ni meje za dobre ideje
Razmah in razvoj umetne inteligence že dlje časa omogoča, da le z mislimi ali očmi upravljamo s stroji, oziroma se na naše misli odziva tehnologija. Želimo si, da bi napredek služil človeku in planetu. O tem v pogovoru z doc. dr. Blažem Koritnikom, dr. med., specialistom nevrologom. Predstojnikom KI za klinično nevrofiziologijo Nevrološke klinike. Dejaven tudi pri slovenskem društvu za nevroznanost Društvu Sinapsa.
Ni meje za dobre ideje
Razmah in razvoj umetne inteligence že dlje časa omogoča, da le z mislimi ali očmi upravljamo s stroji, oziroma se na naše misli odziva tehnologija. Želimo si, da bi napredek služil človeku in planetu. O tem v pogovoru z doc. dr. Blažem Koritnikom, dr. med., specialistom nevrologom. Predstojnikom KI za klinično nevrofiziologijo Nevrološke klinike. Dejaven tudi pri slovenskem društvu za nevroznanost Društvu Sinapsa.
Ni meje za dobre ideje
Na Osnovni šoli Beltinci so pripravili dobrodelni projekt, Zapestnice prijateljstva, s pomočjo katerega želijo osveščati družbo o strpnosti, sprejemanju različnosti in nediskriminaciji. Zbrati jih želijo devetnajst tisoč, toliko otrok se namreč vsako leto rodi v Sloveniji. Janja Žalik Jerebič je učiteljica v Beltincih in idejna vodja projekta.
Ni meje za dobre ideje
Na Osnovni šoli Beltinci so pripravili dobrodelni projekt, Zapestnice prijateljstva, s pomočjo katerega želijo osveščati družbo o strpnosti, sprejemanju različnosti in nediskriminaciji. Zbrati jih želijo devetnajst tisoč, toliko otrok se namreč vsako leto rodi v Sloveniji. Janja Žalik Jerebič je učiteljica v Beltincih in idejna vodja projekta.
Ni meje za dobre ideje
Betlehemske jasli v gasilski čeladi, goreči Kras, Triglav, reševalna helikopterja in žičnica, ki pelje v gore … Lepa zgodba o velikih jaslicah, ki krasijo skupni prostor profesionalnih gasilcev v Gasiski brigadi Ljubljana, se je začela pisati pred mnogimi leti, ko so gasilci prvič postavili jaslice. Do letošnjega leta mnogi nismo vedeli zanje, letos pa so jih različni mediji predstavili svetu. Tudi mi, ki smo se o delu, ki jih povezuje in službi, ki je več kot to, pogovarjali z gasilcem Gregorjem Petkom.
Ni meje za dobre ideje
Betlehemske jasli v gasilski čeladi, goreči Kras, Triglav, reševalna helikopterja in žičnica, ki pelje v gore … Lepa zgodba o velikih jaslicah, ki krasijo skupni prostor profesionalnih gasilcev v Gasiski brigadi Ljubljana, se je začela pisati pred mnogimi leti, ko so gasilci prvič postavili jaslice. Do letošnjega leta mnogi nismo vedeli zanje, letos pa so jih različni mediji predstavili svetu. Tudi mi, ki smo se o delu, ki jih povezuje in službi, ki je več kot to, pogovarjali z gasilcem Gregorjem Petkom.
Ni meje za dobre ideje
Družina Andreja Štremflja je več rodov povezana s čebelami, ko se je odločalo o usodi domačega čebelnjaka, se je Andrej odločil za nadaljevanje tradicije. Razmišljal je, kako bi ga nadgradil in se tudi po pogovorih s prijatelji in strokovnjaki odločil za postavitev čebelnjaka kar na strehi garaže. Kako je z uresničitvijo zadovoljen sam, okolica v naselju in nenazadnje kako so inovativni čebelnjak sprejele čebele?, slišite v pogovoru. Zgodbo je predstavil tudi v knjigi Kristali sreče.
Ni meje za dobre ideje
Družina Andreja Štremflja je več rodov povezana s čebelami, ko se je odločalo o usodi domačega čebelnjaka, se je Andrej odločil za nadaljevanje tradicije. Razmišljal je, kako bi ga nadgradil in se tudi po pogovorih s prijatelji in strokovnjaki odločil za postavitev čebelnjaka kar na strehi garaže. Kako je z uresničitvijo zadovoljen sam, okolica v naselju in nenazadnje kako so inovativni čebelnjak sprejele čebele?, slišite v pogovoru. Zgodbo je predstavil tudi v knjigi Kristali sreče.
Ni meje za dobre ideje
Na dan slovesa od papeža Benedikta XI. smo z dr. Gabrielom Kavčičem, moralnim teologom, povzeli nekatere vidnejše orise papeževega dela in prizadevanj, s tem spodbudili v poglobitev njegove teološke misli. Izjemoma tokrat vsebinsko prilagojena rubrika.
Ni meje za dobre ideje
Na dan slovesa od papeža Benedikta XI. smo z dr. Gabrielom Kavčičem, moralnim teologom, povzeli nekatere vidnejše orise papeževega dela in prizadevanj, s tem spodbudili v poglobitev njegove teološke misli. Izjemoma tokrat vsebinsko prilagojena rubrika.
Ni meje za dobre ideje
Ker smo v sklepnih dneh leta smo spodbudili k igrivosti, k iskanju lepega, kar bi nahranilo nas in bi iz polnega jedra lahko zajemali (tudi za boljše stike z drugimi) v novem letu. O dobri ideji, kako praznovati na Silvestrovo, je govorila Anja Ćorić, psihologinja in supervizorka.
Ni meje za dobre ideje
Ker smo v sklepnih dneh leta smo spodbudili k igrivosti, k iskanju lepega, kar bi nahranilo nas in bi iz polnega jedra lahko zajemali (tudi za boljše stike z drugimi) v novem letu. O dobri ideji, kako praznovati na Silvestrovo, je govorila Anja Ćorić, psihologinja in supervizorka.
Ni meje za dobre ideje
V tokratni rubriki smo predstavili družabno igro Igra svetnikov.
Ni meje za dobre ideje
V tokratni rubriki smo predstavili družabno igro Igra svetnikov.
Ni meje za dobre ideje
Franci Firm je ob letošnji obletnici radia presenetil s sliko, z mozaikom iz semen, portretom Franca Boleta. Povedal je, od kod ideja, kako se loti dela, kako zahtevno je in koliko časa ustvarja eno sliko?
Ni meje za dobre ideje
Franci Firm je ob letošnji obletnici radia presenetil s sliko, z mozaikom iz semen, portretom Franca Boleta. Povedal je, od kod ideja, kako se loti dela, kako zahtevno je in koliko časa ustvarja eno sliko?
Prikazujemo realnejšo gospodarsko sliko v Sloveniji. Naša domovina ni samo prizorišče neuspelih podjetniških zgodb, ampak smo tudi dežela inovativnih in zelo sposobnih ljudi. To dokazujemo v pogovorih, v katerih predstavljamo dobre rešitve z različnih področij.
Dogodki
»Ni mogoče živeti polno in v globini veselo, če se izogibamo vsemu težkemu. Ne smemo bežati pred naporom, ki ga zahtevajo ideali, ne smemo bežati pred bolečino, ki jo prinaša vsako prizadevanje za ljubezen. Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja,« je na današnjo ’nedeljo blagrov’ v pridigi razmišljal Ervin Mozetič, župnik pri sv. Marku v Kopru.
Doživetja narave
V oddaji, ki je namenjena ljubiteljskim astronomom in vstopa v 22. leto svojega življenja, smo tokrat gostili vnetega opazovalca nočnega neba Boštjana Tovšaka. Razkril nam je, kje je opazoval komet ZTF, ki nas te te dni razveseljuje.
Globine
V Globinah smo odprli vrata teologiji pokojnega papeža Benedikta XVI. Dotaknili smo se tudi vprašanja tradicije in modernejših tokov znotraj Cerkve, saj naj bi bil prav zaslužni papež najbolj blizu vernikom, ki zagovarjajo latinsko liturgijo. Kako živi so ti tokovi znotraj Cerkve po svetu? Naš gost je bil vikar za slovenske vernike v goriški nadškofiji Karel Bolčina.
Slovencem po svetu in domovini
Milka Kriegl je prejela Tischlerjevo nagrado 2023 za vso njeno skrb za slovensko ziljsko narečje in ziljsko nošo, za ohranjanje domačih šeg in navad ter za ljubeč odnos do tipične ziljske gradbene in stanovanjske arhitekture. Govorijo: predsednik Krščanske kulturne zveze Janko Krištof, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Zdravko Inzko, lavdatorki Micka Opetnik in Martina Piko-Rustia, na koncu tudi zahvala nagrajenke
Duhovna misel
To sem vam povedal, da bo moje veselje v vas in da bo vaše veselje dopolnjeno (Janezov evangelij 15, 11).
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 04. februar 2023 ob 05-ih
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Naš gost
Pred slovenskim kulturnim praznikom, ob prihajajočem 80 rojstnem dnevu in pred podelitvijo najvišjih državnih priznanj za delovanje na umetniških področjih, je bil v oddaji »Naš gost« letošnji Prešernov nagrajenec za življenjsko delo, akademski slikar in pedagog Herman Gvardjančič! Z njim smo govorili o umetnosti in ustvarjanju o pedagoškem delu in tudi o praznovanju praznika kulture, kajti Slovenci smo verjetno edini narod, ki imamo ob tem prazniku tudi dela prost dan …
Kar tri velike Gvardjančičeve razstave bodo v tem letu na ogled. Prva v Galeriji Equrna, ki ga je tudi predlagala za Prešernovo nagrado za življenjsko delo, zatem v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju, tretja pa bo poleti v Škofji Loki.
Za Hermana Gvardjančiča je izjemno pomembna krajina. Ta je tista, ki ga resnično zanima. Ker prihaja iz okolice Škofje Loke (Gorenja vas – Reteče), smo govorili tudi o tem, da ima to mesto pri nas bržčas najdaljšo slikarsko tradicijo z brati Šubic, Ažbetom, Groharjem in še z vrsto drugih umetnikov brez katerih si težko predstavljamo slovensko slikarstvo, še posebej moderno. Sem se umešča tudi naš gost …
Za življenje
Tokrat smo vstopili v vrtinec čustvenih zlorab, ki lahko za odnose pomeni pravo razdejanje. Težko ga je prepoznati, saj se pogosto zgodi, da obe strani v njem plešeta svojo vlogo. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. V kontaktni oddaji so sodelovali tudi poslušalci s svojimi vprašanji.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče