V Cankarjevem domu v Ljubljani se je od petega do osmega julija odvil 17. Evropski kongres psihologov (ECP)z naslovom Psihologija v središču znanosti: priložnosti in odgovornost. Organiziralo ga je Društvo psihologov Slovenije pod okriljem Evropske zveze psihologov (EFPA) ter ob podpori treh slovenskih univerz (Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru in Univerze na Primorskem) ter Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Sodelovali so psihologi in strokovnjaki sorodnih področij iz vsega sveta. Cilj ECP 2022 je bil zagotoviti prostor, v katerem je mogoče pregledati bogastvo raziskovalnih izsledkov, strokovnih praks in teorij na področju psihologije, glede na priložnosti, pa tudi odgovornosti, ki jih ima psihologija kot središče znanosti v sodobnem svetu. Glede na raznoliko kulturno ozadje, pomanjkanje socialne in gospodarske varnosti, podnebno krizo in težave z duševnim zdravjem, ki jih je nedavno prinesla pandemija COVID-19, prispevki psihologije za naše družbeno okolje še nikoli niso bili pomembnejši. Pogovarjali smo se z dr. Mojco Juriševič, predsednico znanstveno-programskega odbora.
V Cankarjevem domu v Ljubljani se je od petega do osmega julija odvil 17. Evropski kongres psihologov (ECP)z naslovom Psihologija v središču znanosti: priložnosti in odgovornost. Organiziralo ga je Društvo psihologov Slovenije pod okriljem Evropske zveze psihologov (EFPA) ter ob podpori treh slovenskih univerz (Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru in Univerze na Primorskem) ter Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Sodelovali so psihologi in strokovnjaki sorodnih področij iz vsega sveta. Cilj ECP 2022 je bil zagotoviti prostor, v katerem je mogoče pregledati bogastvo raziskovalnih izsledkov, strokovnih praks in teorij na področju psihologije, glede na priložnosti, pa tudi odgovornosti, ki jih ima psihologija kot središče znanosti v sodobnem svetu. Glede na raznoliko kulturno ozadje, pomanjkanje socialne in gospodarske varnosti, podnebno krizo in težave z duševnim zdravjem, ki jih je nedavno prinesla pandemija COVID-19, prispevki psihologije za naše družbeno okolje še nikoli niso bili pomembnejši. Pogovarjali smo se z dr. Mojco Juriševič, predsednico znanstveno-programskega odbora.
Ni meje za dobre ideje
Na 5. tekmovanju Badel Barmen Junior Cup 2025, je v kategoriji kratke mešane pijače, prvo mesto osvojila študentka Katja Fortuna, pod mentorstvom Boštjana Humskega, s svojo lastno kreacijo La Fortuna. Srečali smo jo na praznovanju desetletnice BIC Ljubljana.
Ni meje za dobre ideje
Na 5. tekmovanju Badel Barmen Junior Cup 2025, je v kategoriji kratke mešane pijače, prvo mesto osvojila študentka Katja Fortuna, pod mentorstvom Boštjana Humskega, s svojo lastno kreacijo La Fortuna. Srečali smo jo na praznovanju desetletnice BIC Ljubljana.
Ni meje za dobre ideje
Milan Ninič je predsednik humanitarnega društva Enostavno pomagam, kjer vsako leto v sklopu Božičkove tovarne daril obdarijo številne otroke. Obenem pa s tem v stiski pomagajo tudi staršem in jim stojijo ob strani. V zgodbo so povezali širšo skupnost, kar je najlepše ob prazniku.
Ni meje za dobre ideje
Milan Ninič je predsednik humanitarnega društva Enostavno pomagam, kjer vsako leto v sklopu Božičkove tovarne daril obdarijo številne otroke. Obenem pa s tem v stiski pomagajo tudi staršem in jim stojijo ob strani. V zgodbo so povezali širšo skupnost, kar je najlepše ob prazniku.
Ni meje za dobre ideje
Na dogodku »Lahko.si», ki so ga za mlade z manj priložnostmi pripravili v organizaciji slovenskega Andragoškega centra, smo Juša Milčinskega - ki je dogodek povezoval in s sodelavci IGLU Theatra poskrbel za sproščeno in humorno razpoloženje, s tem pa spodbudil h kreativnosti - vprašali, kako biti bolj ustvarjalen, radoveden in iskriv?, ter kako zmore sam ohranjati inovativnost.
Ni meje za dobre ideje
Na dogodku »Lahko.si», ki so ga za mlade z manj priložnostmi pripravili v organizaciji slovenskega Andragoškega centra, smo Juša Milčinskega - ki je dogodek povezoval in s sodelavci IGLU Theatra poskrbel za sproščeno in humorno razpoloženje, s tem pa spodbudil h kreativnosti - vprašali, kako biti bolj ustvarjalen, radoveden in iskriv?, ter kako zmore sam ohranjati inovativnost.
Ni meje za dobre ideje
Center kulinarike in turizma KULT316, že deset let deluje pod okriljem Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana (BIC Ljubljana), desetletje drznih idej, izjemnih dosežkov in nepozabnih okusov. Pogovarjali smo se z direktorico mag. Jasno Kržin Stepišnik. V desetih letih se je v centru na področju gostinstva in turizma izobraževalo več kot 800 dijakov in študentov, ki so postregli več kot 280.000 gostov v šolski restavraciji KULT316, soorganizirali več kot 100 ekskurzij za šole in fakultete v Šolski turistični agenciji KULT316 in na domačih ter mednarodnih tekmovanjih prejeli več kot 200 medalj in priznanj s področja gostinstva in turizma doma in v tujini, od tega 100 zlatih. KULT316 je v zadnjih desetih letih postal sinonim za sodobne izobraževalne prakse na področjih gostinstva, turizma, živilstva in prehrane. S svojo restavracijo, kavarno, šolsko turistično agencijo, mikro-pivovarno, vinsko kletjo in konferenčnimi prostori, je postal prostor, kjer se znanje sreča z realnim okoljem, saj so prostori namenjeni izobraževanju študentom v programih gostinstvo in turizem ter živilstvo in prehrana na BIC Ljubljana, Višji strokovni šoli in hkrati odprti za širšo javnost.
Ni meje za dobre ideje
Center kulinarike in turizma KULT316, že deset let deluje pod okriljem Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana (BIC Ljubljana), desetletje drznih idej, izjemnih dosežkov in nepozabnih okusov. Pogovarjali smo se z direktorico mag. Jasno Kržin Stepišnik. V desetih letih se je v centru na področju gostinstva in turizma izobraževalo več kot 800 dijakov in študentov, ki so postregli več kot 280.000 gostov v šolski restavraciji KULT316, soorganizirali več kot 100 ekskurzij za šole in fakultete v Šolski turistični agenciji KULT316 in na domačih ter mednarodnih tekmovanjih prejeli več kot 200 medalj in priznanj s področja gostinstva in turizma doma in v tujini, od tega 100 zlatih. KULT316 je v zadnjih desetih letih postal sinonim za sodobne izobraževalne prakse na področjih gostinstva, turizma, živilstva in prehrane. S svojo restavracijo, kavarno, šolsko turistično agencijo, mikro-pivovarno, vinsko kletjo in konferenčnimi prostori, je postal prostor, kjer se znanje sreča z realnim okoljem, saj so prostori namenjeni izobraževanju študentom v programih gostinstvo in turizem ter živilstvo in prehrana na BIC Ljubljana, Višji strokovni šoli in hkrati odprti za širšo javnost.
Ni meje za dobre ideje
S sporočilom, naj prazniki dišijo po domu, želijo z akcijo »Manj kupuješ, manj škoduješ» spodbuditi potrošnike, naj na praznično mizo postavimo lokalno in trajnostno hrano. Kampanja teče drugo leto, tokrat z večjim številom sodelujočih organizacij. Mladinski zvezi «Brez izgovora Slovenija» so se pridružili Inštitut za zdravje in okolje, Zveza slovenske podeželske mladine, društvo za sonaraven razvoj Focus in Slovenska fundacija za trajnostni razvoj Umanotera. Kampanja spodbuja posameznike, družine kot skupnosti, da praznični čas preživimo z mislijo na okolje in ljudi, ki nas obkrožajo,” so zapisali v zvezi Brez izgovorov Slovenija. Kampanja poudarja tudi pomen izbire slovenske hrane, izdelkov lokalnih in trajnostnih pridelovalcev, saj se s tem zmanjšuje okoljski odtis in krepi podpora skupnosti.
Ni meje za dobre ideje
S sporočilom, naj prazniki dišijo po domu, želijo z akcijo »Manj kupuješ, manj škoduješ» spodbuditi potrošnike, naj na praznično mizo postavimo lokalno in trajnostno hrano. Kampanja teče drugo leto, tokrat z večjim številom sodelujočih organizacij. Mladinski zvezi «Brez izgovora Slovenija» so se pridružili Inštitut za zdravje in okolje, Zveza slovenske podeželske mladine, društvo za sonaraven razvoj Focus in Slovenska fundacija za trajnostni razvoj Umanotera. Kampanja spodbuja posameznike, družine kot skupnosti, da praznični čas preživimo z mislijo na okolje in ljudi, ki nas obkrožajo,” so zapisali v zvezi Brez izgovorov Slovenija. Kampanja poudarja tudi pomen izbire slovenske hrane, izdelkov lokalnih in trajnostnih pridelovalcev, saj se s tem zmanjšuje okoljski odtis in krepi podpora skupnosti.
Ni meje za dobre ideje
Slišali smo zgodbo, ki jo piše Turistična kmetija Pomóna, lepo zavetje na podeželju, v neokrnjeni naravi Rogaške Slatine. Prinaša pestro in zanimivo vsebino na eni strani, kulinariko na drugi, čez oboje pa so razprostrti: uspešna podjetniška zgodba ter volja in pogum gospodarja. Naš sogovornik je bil Janko Zupanec.
Ni meje za dobre ideje
Slišali smo zgodbo, ki jo piše Turistična kmetija Pomóna, lepo zavetje na podeželju, v neokrnjeni naravi Rogaške Slatine. Prinaša pestro in zanimivo vsebino na eni strani, kulinariko na drugi, čez oboje pa so razprostrti: uspešna podjetniška zgodba ter volja in pogum gospodarja. Naš sogovornik je bil Janko Zupanec.
Ni meje za dobre ideje
Sodobni človek veliko preveč časa presedi. V studiu smo gostili Sebastjana Štarklja iz podjetja Zdrava pisarna, ki je spregovoril o osnovah ergonomije v pisarnah.
Ni meje za dobre ideje
Sodobni človek veliko preveč časa presedi. V studiu smo gostili Sebastjana Štarklja iz podjetja Zdrava pisarna, ki je spregovoril o osnovah ergonomije v pisarnah.
Ni meje za dobre ideje
Aleksandra Koprivnikar iz Zadruge Jarina, ki že več kot dvajset let povezuje slovenske kmete, šole in vrtce, je v sklopu blagovne znamke Sita Ula predstavila njihov nov produkt, liofilizirane juhe. Postopek, ki ga je v začetku dvajsetega stoletja razvil Jacques-Arsène d’Arsonval, je med drugo svetovno vojno omogočil shranjevanje življenjsko pomembnih zdravil brez hlajenja. V šestdesetih letih ga je NASA uporabila za pripravo hrane za astronavte. Od tam je tehnologija hitro našla pot v živilsko industrijo. Danes je vse bolj priljubljena, ker v primerjavi z mnogimi drugimi metodami bolje ohranja koristne snovi v živilih.
Ni meje za dobre ideje
Aleksandra Koprivnikar iz Zadruge Jarina, ki že več kot dvajset let povezuje slovenske kmete, šole in vrtce, je v sklopu blagovne znamke Sita Ula predstavila njihov nov produkt, liofilizirane juhe. Postopek, ki ga je v začetku dvajsetega stoletja razvil Jacques-Arsène d’Arsonval, je med drugo svetovno vojno omogočil shranjevanje življenjsko pomembnih zdravil brez hlajenja. V šestdesetih letih ga je NASA uporabila za pripravo hrane za astronavte. Od tam je tehnologija hitro našla pot v živilsko industrijo. Danes je vse bolj priljubljena, ker v primerjavi z mnogimi drugimi metodami bolje ohranja koristne snovi v živilih.

Komentar tedna
Že pred referendumom o asistiranem samomoru sem postal pozoren na prispevke o tej tematiki. Njihov skupni imenovalec je bil nekako takšen: človek se zaradi težke bolezni, ki ji ne vidi konca, odloči za evtanazijo. Grda slovenska država mu tega ne omogoča. Zato si ta skromni in dobronamerni človek omisli evtanazijo na primer v Švici. Lepo se poslovi od svojcev. Ti še lepše od njega. Pogumno in dostojanstveno gre umret v tujino. Ampak ta grda slovenska država in še grši ljudje mu česa takega ne pustijo pri nas. Seveda ne boste zasledili prispevka, ki bi opisal drugo plat, ki bi samo nakazal na probleme evtanazije. Pa bi to nacionalna televizija že po svojem poslanstvu, kaj šele v zvestobi profesionalnim kriterijem, morala stalno delati.
Sol in luč
Duša, ki dobi krila, živi lahkotneje, pravi pater Anselm. Če ste izgoreli, v skrbeh, pesimistični ali brezvoljni, potem vabimo, da prisluhnete nekaj odlomkom knjižice z naslovom Angel preprostost, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Duhovna misel
»Biti bogat v svobodi in ne v imetju,« je eno najpomembnejših sporočil svetega Frančiška. Saj poznamo dogodek, ko se je pred sovaščani odrekel imetju in razkošju, da bi bil lahko povsem svoboden za ljubezen. »Srečen je tisti, ki se ničesar ne oklepa,« je zapisal.
Kmetijska oddaja
Zavod za gozdove Slovenije vsako leto podeli priznanja za najbolj skrbne lastnike gozdov. Letos je prejemnik tega priznanja tudi Nadškofija Ljubljana. V oddaji je bil z nami Franc Pogačnik, upravnik gozdov Nadškofije Ljubljana. Z njim smo se pogovarjali o izzivih in načrtih pri gospodarjenju.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 02. januar 2026 ob 05-ih
Zgodbe za otroke
Dan po božiču, na god sv. Štefana, se kralju Venčeslavu utrne zanimiva, plemenita ideja. Mu bo uspelo potovati skozi snežni metež in presenetiti ubogega kmeta? Prisluhnite!
Adventna spodbuda
Še zadnjič smo odprli Adventni koledar Misijonskega središča Slovenje. Za božični dan je bila v njem zgodba, ki jo je napisalo dekle iz Albanije, poslala pa misijonarka s. Vida Gerkman.
Ritem srca
Prisluhnili smo pesmim z božičnega albuma severnoirske zasedbe Rend Collective. Ta prinaša mešanico avtorske glasbe kot tudi priredb nekaterih priljubljenih božičnih klasik.
V oddaji smo slišali:
Kolokvij
Z letošnjo prvo oddajo smo se preselili na hodnike Škofijske klasične gimnazije v Šentvidu nad Ljubljano, kjer so dijaki v svojih matičnih učilnicah pripravljali jaslice in jih dan pred božično-novoletnimi počitnicami tudi predstavili.
Petkov večer
Prva oddaja Petkov večer v letošnjem letu je prinesla literarno vsebino. Celjsko ljubiteljsko gledališče Petra Simonitija je ob 30-letnici delovanja pripravilo igrani recital z naslovom Prerok na podlagi istoimenskega dela pesnika, pisatelja, filozofa in mistika Kahlila Gibrana, ki ga je prevedel p. Lojze Bratína, režirala pa Jana Kvas.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.