Is podcast
inovativnost izobraževanje ideja razvoj gospodarstvo tradicija kulinarika družba
inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvotradicijakulinarikadružba
Ni meje za dobre ideje
Na dan jubilejne izvedbe festivala Ritem srca smo z Luko Novakom, kuharskim mojstrom, govorili o inovativnosti v kuhinji, pri sestavljanju novih jedi, ter o dobrih okusih, s katerimi je postregel obiskovalcem festivala.
Ni meje za dobre ideje
Na dan jubilejne izvedbe festivala Ritem srca smo z Luko Novakom, kuharskim mojstrom, govorili o inovativnosti v kuhinji, pri sestavljanju novih jedi, ter o dobrih okusih, s katerimi je postregel obiskovalcem festivala.
Ni meje za dobre ideje
Kmetija Pustotnik iz Poljanske doline prepleta inovativnost in tradicijo, družinsko izročilo sirarstva in korake prihodnosti, izstopa njihovo povezovanje več sosednjih kmetij. Pred mikrofon smo povabili Milana Brenceta, ki ga naši poslušalci dobro poznajo.
Ni meje za dobre ideje
Kmetija Pustotnik iz Poljanske doline prepleta inovativnost in tradicijo, družinsko izročilo sirarstva in korake prihodnosti, izstopa njihovo povezovanje več sosednjih kmetij. Pred mikrofon smo povabili Milana Brenceta, ki ga naši poslušalci dobro poznajo.
Ni meje za dobre ideje
Po Svetovnem dnevu gibanja, ki ga obeležujemo desetega maja, smo k pogovoru povabili Ano Bricelj, ki v svojem kraju spodbuja sokrajane k jutranji telovadbi. Pogovarjali smo se o pomenu rednega gibanja, skupnega rekreiranja in druženja.
Ni meje za dobre ideje
Po Svetovnem dnevu gibanja, ki ga obeležujemo desetega maja, smo k pogovoru povabili Ano Bricelj, ki v svojem kraju spodbuja sokrajane k jutranji telovadbi. Pogovarjali smo se o pomenu rednega gibanja, skupnega rekreiranja in druženja.
Ni meje za dobre ideje
V rubriki Ni meje za dobre ideje smo predstavili primer dobre prakse, pred mikrofon smo povabili Petra Berganta, ki bo opisal Kajžersko kavo, druženje v skupnosti, kjer se enkrat v mesecu zberejo sosedi iz bližnjih bizoviških in tudi okoliških krajev.
Ni meje za dobre ideje
V rubriki Ni meje za dobre ideje smo predstavili primer dobre prakse, pred mikrofon smo povabili Petra Berganta, ki bo opisal Kajžersko kavo, druženje v skupnosti, kjer se enkrat v mesecu zberejo sosedi iz bližnjih bizoviških in tudi okoliških krajev.
Ni meje za dobre ideje
V sklop udeležencev ali sodelujočih ob letošnjem projektu Noč raziskovalcev sodijo tudi raziskovalci Inštituta Jožef Stefan. V pogovoru z dr. Melito Tramšek iz Inštituta Jožef Štefan, odseka za anorgansko kemijo in tehnologijo, smo spodbudili k radovednosti. Po izobrazbi je kemičarka, spodbuja k raziskovanju slehernega od nas. “Raziskovalci smo vsi”, pravi. Vsi lahko doprinesemo k novemu znanju in dognanjem.
Ni meje za dobre ideje
V sklop udeležencev ali sodelujočih ob letošnjem projektu Noč raziskovalcev sodijo tudi raziskovalci Inštituta Jožef Stefan. V pogovoru z dr. Melito Tramšek iz Inštituta Jožef Štefan, odseka za anorgansko kemijo in tehnologijo, smo spodbudili k radovednosti. Po izobrazbi je kemičarka, spodbuja k raziskovanju slehernega od nas. “Raziskovalci smo vsi”, pravi. Vsi lahko doprinesemo k novemu znanju in dognanjem.
Ni meje za dobre ideje
Ob Noči raziskovalcev in ob projektu Znanost za državljane je več partnerjev v letu 2023 spodbudilo v sklopu vseslovenskega eksperimenta k spoznavanju in opazovanju rastlin. S svojimi opažanji, radovednostjo in vedoželjnostjo, lahko dejavno prispevamo tudi k znanstvenim raziskavam, je v rubriki dejal dr. Miha Kos iz Hiše eksperimentov.
Ni meje za dobre ideje
Ob Noči raziskovalcev in ob projektu Znanost za državljane je več partnerjev v letu 2023 spodbudilo v sklopu vseslovenskega eksperimenta k spoznavanju in opazovanju rastlin. S svojimi opažanji, radovednostjo in vedoželjnostjo, lahko dejavno prispevamo tudi k znanstvenim raziskavam, je v rubriki dejal dr. Miha Kos iz Hiše eksperimentov.
Ni meje za dobre ideje
V Arboretumu Voljči potok so ob tradicionalnih razstavah cvetja v parku postavili tudi velike zelene skulpture konj in na vrhu hriba ob ruševinah srednjeveškega gradu, ki ga je v Slavi Vojvodine Kranjske leta 1689 omenjal Valvasor, postavili razgledni stolp, do vrha vodi 47-et stopnic, na vrhu pa lahko naenkrat stoji dvanajst ljudi. Lidija Zupanič je o inovativnih skulpturah govorila z Juretom Bogatajem, o stolpu pa z arhitektko Marijo Magdaleno Kregar.
Ni meje za dobre ideje
V Arboretumu Voljči potok so ob tradicionalnih razstavah cvetja v parku postavili tudi velike zelene skulpture konj in na vrhu hriba ob ruševinah srednjeveškega gradu, ki ga je v Slavi Vojvodine Kranjske leta 1689 omenjal Valvasor, postavili razgledni stolp, do vrha vodi 47-et stopnic, na vrhu pa lahko naenkrat stoji dvanajst ljudi. Lidija Zupanič je o inovativnih skulpturah govorila z Juretom Bogatajem, o stolpu pa z arhitektko Marijo Magdaleno Kregar.
Ni meje za dobre ideje
Elizabeta Tomac je vsestransko ustvarjalna dijakinja Škofijske klasične gimnazije v Šentvidu v Ljubljani, uspešna v šoli, odlična violinistka, poje v mešanem komornem zboru, zanimajo jo različni jeziki, v razredu vodi različne projekte (na pevskem festivalu je razred pod njeno taktirko tudi zmagal), v dijaški skupnosti ŠKG je referentka za kulturo oz. desna roka predsednice DS … Zmagala je na prevajalskem tekmovanju https://www.stanislav.si/skg/juvenes-translatores-2022/, več o njej tudi v intervjuju na Iskreni.net.
Ni meje za dobre ideje
Elizabeta Tomac je vsestransko ustvarjalna dijakinja Škofijske klasične gimnazije v Šentvidu v Ljubljani, uspešna v šoli, odlična violinistka, poje v mešanem komornem zboru, zanimajo jo različni jeziki, v razredu vodi različne projekte (na pevskem festivalu je razred pod njeno taktirko tudi zmagal), v dijaški skupnosti ŠKG je referentka za kulturo oz. desna roka predsednice DS … Zmagala je na prevajalskem tekmovanju https://www.stanislav.si/skg/juvenes-translatores-2022/, več o njej tudi v intervjuju na Iskreni.net.
Prikazujemo realnejšo gospodarsko sliko v Sloveniji. Naša domovina ni samo prizorišče neuspelih podjetniških zgodb, ampak smo tudi dežela inovativnih in zelo sposobnih ljudi. To dokazujemo v pogovorih, v katerih predstavljamo dobre rešitve z različnih področij.
Naš pogled
V Sloveniji so se pojavili ukrepi vlade, ki so sprožili razpravo o njihovem vplivu na demokracijo. Med spornimi dejanji je bil pogreb z vojaškimi častmi Janeza Zemljariča, ukinitev muzejske institucije in provokativna gesta umetnice. Poleg tega je bil ukinjen nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Ti ukrepi so povzročili nelagodje in nezadovoljstvo, saj se postavlja vprašanje o spoštovanju zgodovinskih zločinov in svobode izražanja.
Lahko noč, moj angel
Včeraj je zavelo. Završalo od neba, zagorelo in se razplamtelo. Kaj pa danes? Da bi bil prepih, morajo biti …
Slovencem po svetu in domovini
Maj je poseben, spominski mesec za slovensko izseljenstvo. Ko je v začetku tega meseca leta 1945 postajalo jasno, da bo v Sloveniji oblast prevzela komunistična partija, so se mnogi rojaki odpravili na begunsko pot: iz Ljubljane preko Pliberka in Ljubelja na avstrijsko Koroško, s Primorske pa v Italijo. V glavnem so bili prepričani, da le za krajši čas. Zaradi nestrinjanja ali nasprotovanja komunističnemu vodstvu in strahu pred revolucionarnim nasiljem je Slovenijo zapustilo več kot 20.000 ljudi. Med njimi je bil velik delež kulturnikov, gospodarstvenikov in intelektualcev. V težkih okoliščinah v begunskih taboriščih so poskrbeli za bogato družbeno, versko in kulturno življenje. Organizirali so šolstvo na osnovni, poklicni in gimnazijski ravni, obsežno publicistiko in kmetijstvo, vseskozi pa s pevskimi zbori, gledališkimi skupinami, obrtno dejavnostjo in leposlovjem gojili ustvarjalnost. O pomembni vlogi begunskega šolstva, bogastvu slovenskega begunskega tiska, kako se je slovensko begunsko šolstvo nadaljevalo v izseljenstvu in o vlogi arhiva Studia Slovenica. Dr. Helena Jaklitsch, Helena Janežič in Andreja Klasinc Škofljanec ter Gregor Batagelj so o tem govorili ob predstavitvi posebne izdaje revije SLO časi kraji ljudje, ki jo izdaja založba Družina.
Dogodki
Če bomo v teh dneh že sedli pred televizor, storimo to premišljeno in izberimo vsebino z namenom ... P. dr. Andraž Arko je diplomiral iz Gibsonovega filma Kristusov pasijon, doktoriral pa iz njegove pastoralne uporabnosti.
Spoznanje več, predsodek manj
Gosta oddaje sta bila zgodovinarja, urednika in publicista ter doktorja znanosti Stane Granda in Renato Podbersič mlajši. Teme pogovora so bile povezane z obletnicami meseca maja in začetka junija, med drugim pa smo se vprašali tudi ali drži vtis, da se aktualna vlada ukvarja z zgodovino veliko več kot se je katerakoli pred njo …
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Lahko noč, moj angel
Včeraj je zavelo. Završalo od neba, zagorelo in se razplamtelo. Kaj pa danes? Da bi bil prepih, morajo biti …
Spoznanje več, predsodek manj
Gosta oddaje sta bila zgodovinarja, urednika in publicista ter doktorja znanosti Stane Granda in Renato Podbersič mlajši. Teme pogovora so bile povezane z obletnicami meseca maja in začetka junija, med drugim pa smo se vprašali tudi ali drži vtis, da se aktualna vlada ukvarja z zgodovino veliko več kot se je katerakoli pred njo …
Kulturni utrinki