Is podcast P. Bernard Ambrožič (1892 - 1973) Is podcast
P. Bernard Ambrožič (1892 - 1973)

Tokrat vam predstavljamo izseljenskega duhovnika, pisatelja, urednik in baragoslovca p. Bernard Ambrožič. Bil je stric kardinala Alojzija Ambrožiča. Med drugim je ustanovil Baragovo zvezo, ki je začela z načrtnim delom za Baragovo beatifikacijo. Kot duhovnik, urednik in pisatelj je deloval v domovini, ZDA in Avstralji. Njegovo najbolj znano delo je roman o škofu Slomšku Tonče s Sloma. 

Tone Gorjup

spomin

19. 11. 2023
P. Bernard Ambrožič (1892 - 1973)

Tokrat vam predstavljamo izseljenskega duhovnika, pisatelja, urednik in baragoslovca p. Bernard Ambrožič. Bil je stric kardinala Alojzija Ambrožiča. Med drugim je ustanovil Baragovo zvezo, ki je začela z načrtnim delom za Baragovo beatifikacijo. Kot duhovnik, urednik in pisatelj je deloval v domovini, ZDA in Avstralji. Njegovo najbolj znano delo je roman o škofu Slomšku Tonče s Sloma. 

Tone Gorjup

VEČ ...|19. 11. 2023
P. Bernard Ambrožič (1892 - 1973)

Tokrat vam predstavljamo izseljenskega duhovnika, pisatelja, urednik in baragoslovca p. Bernard Ambrožič. Bil je stric kardinala Alojzija Ambrožiča. Med drugim je ustanovil Baragovo zvezo, ki je začela z načrtnim delom za Baragovo beatifikacijo. Kot duhovnik, urednik in pisatelj je deloval v domovini, ZDA in Avstralji. Njegovo najbolj znano delo je roman o škofu Slomšku Tonče s Sloma. 

Tone Gorjup

spomin

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|18. 2. 2024
Simon Robič (1824 - 1897)

Botanik, zoolog, geolog, jamar, narodni buditelj, planinec in duhovnik Simon Robič, doma iz Kranjske Gore, je služboval v Metliki, Loškem potoku, Dobu, Preddvoru, Borovnici, Šenčurju in na Šenturški Gori. Nabiral je najrazličnejše prirodnine in si tako ustvaril bogate zbirke fosilov, alg, gliv, lišajev, mahov, hroščev, okostij... O najdbah je poročal v domačih listih in bil v stiku s tujimi strokovnjaki. Zavzemal se je za slovenstvo, za ustanovitev slovenske planinske organizacije. Imel je bogato knjižnico, ki jo je pred smrtjo podaril rojstni župniji.

Simon Robič (1824 - 1897)

Botanik, zoolog, geolog, jamar, narodni buditelj, planinec in duhovnik Simon Robič, doma iz Kranjske Gore, je služboval v Metliki, Loškem potoku, Dobu, Preddvoru, Borovnici, Šenčurju in na Šenturški Gori. Nabiral je najrazličnejše prirodnine in si tako ustvaril bogate zbirke fosilov, alg, gliv, lišajev, mahov, hroščev, okostij... O najdbah je poročal v domačih listih in bil v stiku s tujimi strokovnjaki. Zavzemal se je za slovenstvo, za ustanovitev slovenske planinske organizacije. Imel je bogato knjižnico, ki jo je pred smrtjo podaril rojstni župniji.

spomin narava

Graditelji slovenskega doma

Simon Robič (1824 - 1897)

Botanik, zoolog, geolog, jamar, narodni buditelj, planinec in duhovnik Simon Robič, doma iz Kranjske Gore, je služboval v Metliki, Loškem potoku, Dobu, Preddvoru, Borovnici, Šenčurju in na Šenturški Gori. Nabiral je najrazličnejše prirodnine in si tako ustvaril bogate zbirke fosilov, alg, gliv, lišajev, mahov, hroščev, okostij... O najdbah je poročal v domačih listih in bil v stiku s tujimi strokovnjaki. Zavzemal se je za slovenstvo, za ustanovitev slovenske planinske organizacije. Imel je bogato knjižnico, ki jo je pred smrtjo podaril rojstni župniji.

VEČ ...|18. 2. 2024
Simon Robič (1824 - 1897)

Botanik, zoolog, geolog, jamar, narodni buditelj, planinec in duhovnik Simon Robič, doma iz Kranjske Gore, je služboval v Metliki, Loškem potoku, Dobu, Preddvoru, Borovnici, Šenčurju in na Šenturški Gori. Nabiral je najrazličnejše prirodnine in si tako ustvaril bogate zbirke fosilov, alg, gliv, lišajev, mahov, hroščev, okostij... O najdbah je poročal v domačih listih in bil v stiku s tujimi strokovnjaki. Zavzemal se je za slovenstvo, za ustanovitev slovenske planinske organizacije. Imel je bogato knjižnico, ki jo je pred smrtjo podaril rojstni župniji.

Tone Gorjup

spomin narava

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|21. 1. 2024
Francé Verbinc (1924 – 2016)

Tokrat predstavljamo klasičnega filologa, slavista in kulturnega delavca Franceta Vrbinca. Doma iz župnije Šmarje; dijak treh gimnazij: škofijske, klasične in begunske; med vojno v Gonarsu, pri vaških stražarjih, partizanih in domobrancih. Doživljal je usodo begunca in postal koroški Slovenec. V Gradcu je študiral klasično filologijo, slavistiko in primerjalno jezikoslovje ter študij sklenil z doktoratom. Bil je lektor pri Mohorjevi, vodja tiskarne in urednik knjižnega programa, sodelavec slovenskega radia ORF ter tajnik Katoliškega delovnega odbora pri krški škofiji. Predvsem pa je skrbel za lep jezik in z jezikovnimi kotički mnogim svetoval, kako oplemenititi materinščino. 

Francé Verbinc (1924 – 2016)

Tokrat predstavljamo klasičnega filologa, slavista in kulturnega delavca Franceta Vrbinca. Doma iz župnije Šmarje; dijak treh gimnazij: škofijske, klasične in begunske; med vojno v Gonarsu, pri vaških stražarjih, partizanih in domobrancih. Doživljal je usodo begunca in postal koroški Slovenec. V Gradcu je študiral klasično filologijo, slavistiko in primerjalno jezikoslovje ter študij sklenil z doktoratom. Bil je lektor pri Mohorjevi, vodja tiskarne in urednik knjižnega programa, sodelavec slovenskega radia ORF ter tajnik Katoliškega delovnega odbora pri krški škofiji. Predvsem pa je skrbel za lep jezik in z jezikovnimi kotički mnogim svetoval, kako oplemenititi materinščino. 

spomin družba kultura

Graditelji slovenskega doma

Francé Verbinc (1924 – 2016)

Tokrat predstavljamo klasičnega filologa, slavista in kulturnega delavca Franceta Vrbinca. Doma iz župnije Šmarje; dijak treh gimnazij: škofijske, klasične in begunske; med vojno v Gonarsu, pri vaških stražarjih, partizanih in domobrancih. Doživljal je usodo begunca in postal koroški Slovenec. V Gradcu je študiral klasično filologijo, slavistiko in primerjalno jezikoslovje ter študij sklenil z doktoratom. Bil je lektor pri Mohorjevi, vodja tiskarne in urednik knjižnega programa, sodelavec slovenskega radia ORF ter tajnik Katoliškega delovnega odbora pri krški škofiji. Predvsem pa je skrbel za lep jezik in z jezikovnimi kotički mnogim svetoval, kako oplemenititi materinščino. 

VEČ ...|21. 1. 2024
Francé Verbinc (1924 – 2016)

Tokrat predstavljamo klasičnega filologa, slavista in kulturnega delavca Franceta Vrbinca. Doma iz župnije Šmarje; dijak treh gimnazij: škofijske, klasične in begunske; med vojno v Gonarsu, pri vaških stražarjih, partizanih in domobrancih. Doživljal je usodo begunca in postal koroški Slovenec. V Gradcu je študiral klasično filologijo, slavistiko in primerjalno jezikoslovje ter študij sklenil z doktoratom. Bil je lektor pri Mohorjevi, vodja tiskarne in urednik knjižnega programa, sodelavec slovenskega radia ORF ter tajnik Katoliškega delovnega odbora pri krški škofiji. Predvsem pa je skrbel za lep jezik in z jezikovnimi kotički mnogim svetoval, kako oplemenititi materinščino. 

Tone Gorjup

spomin družba kultura

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|17. 12. 2023
Ludve Potokar (1923-1965)

Pisatelj in publicist Ludve Potokar je odraščal na Cikavi pri Grosupljem. Kot dijak je bil v internaciji v Italiji, po vrnitvi je šel k vaškim stražam, bil ranjen, zatem pri domobrancih, maja 1945 vrnjen, a se mu je uspelo rešiti. France Pibernik je o njem zapisal: Potokar je bil eden izmed najbolj nadarjenih mladih begunskih pisateljev, toda njegova slikovita, a močno boemska pot se je končala z obupom nad razmerami, v katerih se je znašel v desetletju tavanja, nazadnje po ZDA in Kanadi. Po Pibernikovi zaslugi, ki je zbral njegova dela in jih objavil pod naslovom Onstran samote, ga danes poznamo tudi v domovini. 

Ludve Potokar (1923-1965)

Pisatelj in publicist Ludve Potokar je odraščal na Cikavi pri Grosupljem. Kot dijak je bil v internaciji v Italiji, po vrnitvi je šel k vaškim stražam, bil ranjen, zatem pri domobrancih, maja 1945 vrnjen, a se mu je uspelo rešiti. France Pibernik je o njem zapisal: Potokar je bil eden izmed najbolj nadarjenih mladih begunskih pisateljev, toda njegova slikovita, a močno boemska pot se je končala z obupom nad razmerami, v katerih se je znašel v desetletju tavanja, nazadnje po ZDA in Kanadi. Po Pibernikovi zaslugi, ki je zbral njegova dela in jih objavil pod naslovom Onstran samote, ga danes poznamo tudi v domovini. 

spomin kultura izseljenstvo zamolčani umetniki domobranci Vetrinje literatura

Graditelji slovenskega doma

Ludve Potokar (1923-1965)

Pisatelj in publicist Ludve Potokar je odraščal na Cikavi pri Grosupljem. Kot dijak je bil v internaciji v Italiji, po vrnitvi je šel k vaškim stražam, bil ranjen, zatem pri domobrancih, maja 1945 vrnjen, a se mu je uspelo rešiti. France Pibernik je o njem zapisal: Potokar je bil eden izmed najbolj nadarjenih mladih begunskih pisateljev, toda njegova slikovita, a močno boemska pot se je končala z obupom nad razmerami, v katerih se je znašel v desetletju tavanja, nazadnje po ZDA in Kanadi. Po Pibernikovi zaslugi, ki je zbral njegova dela in jih objavil pod naslovom Onstran samote, ga danes poznamo tudi v domovini. 

VEČ ...|17. 12. 2023
Ludve Potokar (1923-1965)

Pisatelj in publicist Ludve Potokar je odraščal na Cikavi pri Grosupljem. Kot dijak je bil v internaciji v Italiji, po vrnitvi je šel k vaškim stražam, bil ranjen, zatem pri domobrancih, maja 1945 vrnjen, a se mu je uspelo rešiti. France Pibernik je o njem zapisal: Potokar je bil eden izmed najbolj nadarjenih mladih begunskih pisateljev, toda njegova slikovita, a močno boemska pot se je končala z obupom nad razmerami, v katerih se je znašel v desetletju tavanja, nazadnje po ZDA in Kanadi. Po Pibernikovi zaslugi, ki je zbral njegova dela in jih objavil pod naslovom Onstran samote, ga danes poznamo tudi v domovini. 

Tone Gorjup

spomin kultura izseljenstvo zamolčani umetniki domobranci Vetrinje literatura

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|15. 10. 2023
Janez Čebulj (1832 – 1898)

Misijonar in zvest sodelavec škofa Friderika Baraga Janez Čebúlj se je rodil v velesovski fari pod Krvavcem. Z njim se je srečal kot bogoslovec in se navdušil za misijone. Škof Baraga mu je zupal misijonske postaje ob jugozahodni obali Gornjega jezera. Po njegovem zgledu je tudi Čebulj veliko prepešačil na misijonskih potovanjih, pridobil zaupanje Indijancev in si prizadeval za njihove pravice. Bil je dober govornik, nadarjen za jezike in odličen pripovednik. Njegova misijonska pisma, pa tudi pesmi je objavljala Zgodnja Danica.

Janez Čebulj (1832 – 1898)

Misijonar in zvest sodelavec škofa Friderika Baraga Janez Čebúlj se je rodil v velesovski fari pod Krvavcem. Z njim se je srečal kot bogoslovec in se navdušil za misijone. Škof Baraga mu je zupal misijonske postaje ob jugozahodni obali Gornjega jezera. Po njegovem zgledu je tudi Čebulj veliko prepešačil na misijonskih potovanjih, pridobil zaupanje Indijancev in si prizadeval za njihove pravice. Bil je dober govornik, nadarjen za jezike in odličen pripovednik. Njegova misijonska pisma, pa tudi pesmi je objavljala Zgodnja Danica.

spomin

Graditelji slovenskega doma

Janez Čebulj (1832 – 1898)

Misijonar in zvest sodelavec škofa Friderika Baraga Janez Čebúlj se je rodil v velesovski fari pod Krvavcem. Z njim se je srečal kot bogoslovec in se navdušil za misijone. Škof Baraga mu je zupal misijonske postaje ob jugozahodni obali Gornjega jezera. Po njegovem zgledu je tudi Čebulj veliko prepešačil na misijonskih potovanjih, pridobil zaupanje Indijancev in si prizadeval za njihove pravice. Bil je dober govornik, nadarjen za jezike in odličen pripovednik. Njegova misijonska pisma, pa tudi pesmi je objavljala Zgodnja Danica.

VEČ ...|15. 10. 2023
Janez Čebulj (1832 – 1898)

Misijonar in zvest sodelavec škofa Friderika Baraga Janez Čebúlj se je rodil v velesovski fari pod Krvavcem. Z njim se je srečal kot bogoslovec in se navdušil za misijone. Škof Baraga mu je zupal misijonske postaje ob jugozahodni obali Gornjega jezera. Po njegovem zgledu je tudi Čebulj veliko prepešačil na misijonskih potovanjih, pridobil zaupanje Indijancev in si prizadeval za njihove pravice. Bil je dober govornik, nadarjen za jezike in odličen pripovednik. Njegova misijonska pisma, pa tudi pesmi je objavljala Zgodnja Danica.

Tone Gorjup

spomin

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|17. 9. 2023
Miha Žužek (1923 - 2008)

V oddaji graditelji tokrat o duhovnem pisatelju, vzgojitelju mladih, predavatelju, planincu in duhovniku p Mihu Žužku. Pripadal je generaciji slovenskih jezuitov, ki so skušali v Cerkvi sovražnem povojnem okolju obuditi nekatere oblike pastoralnega dela, zlasti ljudske misijone, duhovne obnove in duhovne vaje.

Miha Žužek (1923 - 2008)

V oddaji graditelji tokrat o duhovnem pisatelju, vzgojitelju mladih, predavatelju, planincu in duhovniku p Mihu Žužku. Pripadal je generaciji slovenskih jezuitov, ki so skušali v Cerkvi sovražnem povojnem okolju obuditi nekatere oblike pastoralnega dela, zlasti ljudske misijone, duhovne obnove in duhovne vaje.

spomin

Graditelji slovenskega doma

Miha Žužek (1923 - 2008)

V oddaji graditelji tokrat o duhovnem pisatelju, vzgojitelju mladih, predavatelju, planincu in duhovniku p Mihu Žužku. Pripadal je generaciji slovenskih jezuitov, ki so skušali v Cerkvi sovražnem povojnem okolju obuditi nekatere oblike pastoralnega dela, zlasti ljudske misijone, duhovne obnove in duhovne vaje.

VEČ ...|17. 9. 2023
Miha Žužek (1923 - 2008)

V oddaji graditelji tokrat o duhovnem pisatelju, vzgojitelju mladih, predavatelju, planincu in duhovniku p Mihu Žužku. Pripadal je generaciji slovenskih jezuitov, ki so skušali v Cerkvi sovražnem povojnem okolju obuditi nekatere oblike pastoralnega dela, zlasti ljudske misijone, duhovne obnove in duhovne vaje.

Tone Gorjup

spomin

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|20. 8. 2023
Janez Pavčič (1923 - 1942)

Pričevalec za vero Janez Pávčič je bil doma iz Bizovika. Končal je deško meščansko šolo in se vpisal na učiteljišče. Bil je član dijaške Katoliške akcije¸ in priložnostni organist v domači cerkvi in drugod, če je bilo potrebno. Ker je imel velik vpliv na mlade in jih spodbujal k dejavnemu verskemu življenju, so mu večkrat grozili s smrtjo. V maju 1942 so ga prijeli partizani in ga po mučenju obsodili na smrt, ker naj bi bil poverjenik Slovenske legije, propagandist in izdajalec. Skupaj s še nekaterimi ujetniki so ga umorili nekje pri Polici. Grob na domačem pokopališču je dobil marca 1943.

Janez Pavčič (1923 - 1942)

Pričevalec za vero Janez Pávčič je bil doma iz Bizovika. Končal je deško meščansko šolo in se vpisal na učiteljišče. Bil je član dijaške Katoliške akcije¸ in priložnostni organist v domači cerkvi in drugod, če je bilo potrebno. Ker je imel velik vpliv na mlade in jih spodbujal k dejavnemu verskemu življenju, so mu večkrat grozili s smrtjo. V maju 1942 so ga prijeli partizani in ga po mučenju obsodili na smrt, ker naj bi bil poverjenik Slovenske legije, propagandist in izdajalec. Skupaj s še nekaterimi ujetniki so ga umorili nekje pri Polici. Grob na domačem pokopališču je dobil marca 1943.

spomin

Graditelji slovenskega doma

Janez Pavčič (1923 - 1942)

Pričevalec za vero Janez Pávčič je bil doma iz Bizovika. Končal je deško meščansko šolo in se vpisal na učiteljišče. Bil je član dijaške Katoliške akcije¸ in priložnostni organist v domači cerkvi in drugod, če je bilo potrebno. Ker je imel velik vpliv na mlade in jih spodbujal k dejavnemu verskemu življenju, so mu večkrat grozili s smrtjo. V maju 1942 so ga prijeli partizani in ga po mučenju obsodili na smrt, ker naj bi bil poverjenik Slovenske legije, propagandist in izdajalec. Skupaj s še nekaterimi ujetniki so ga umorili nekje pri Polici. Grob na domačem pokopališču je dobil marca 1943.

VEČ ...|20. 8. 2023
Janez Pavčič (1923 - 1942)

Pričevalec za vero Janez Pávčič je bil doma iz Bizovika. Končal je deško meščansko šolo in se vpisal na učiteljišče. Bil je član dijaške Katoliške akcije¸ in priložnostni organist v domači cerkvi in drugod, če je bilo potrebno. Ker je imel velik vpliv na mlade in jih spodbujal k dejavnemu verskemu življenju, so mu večkrat grozili s smrtjo. V maju 1942 so ga prijeli partizani in ga po mučenju obsodili na smrt, ker naj bi bil poverjenik Slovenske legije, propagandist in izdajalec. Skupaj s še nekaterimi ujetniki so ga umorili nekje pri Polici. Grob na domačem pokopališču je dobil marca 1943.

Tone Gorjup

spomin

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|16. 7. 2023
Ivan Hribovšek (1923 – 1945)

Pesnik in prevajalec Ivan Hribovšek je bil doma iz Radovljice. Bil je študent klasične filologije na Dunaju. Nekaj mesecev pred koncem vojne se je pridružil domobrancem in poleti 1945 končal v enem izmed brezen. Izdal je dve rokopisni pesniški zbirki in se že v dijaških letih uveljavil s pesmimi v klasičnih oblikah od soneta, glose in gazele, do modernih oblik s svobodnim verzom. Pri sedemnajstih letih je iz izvirnika prevedel Sofoklejevo Antigono. Po vojni je bil zamolčan, danes pa po zaslugi Franceta Pibernika sodi v vrh novejšega slovenskega pesništva

Ivan Hribovšek (1923 – 1945)

Pesnik in prevajalec Ivan Hribovšek je bil doma iz Radovljice. Bil je študent klasične filologije na Dunaju. Nekaj mesecev pred koncem vojne se je pridružil domobrancem in poleti 1945 končal v enem izmed brezen. Izdal je dve rokopisni pesniški zbirki in se že v dijaških letih uveljavil s pesmimi v klasičnih oblikah od soneta, glose in gazele, do modernih oblik s svobodnim verzom. Pri sedemnajstih letih je iz izvirnika prevedel Sofoklejevo Antigono. Po vojni je bil zamolčan, danes pa po zaslugi Franceta Pibernika sodi v vrh novejšega slovenskega pesništva

spomin

Graditelji slovenskega doma

Ivan Hribovšek (1923 – 1945)

Pesnik in prevajalec Ivan Hribovšek je bil doma iz Radovljice. Bil je študent klasične filologije na Dunaju. Nekaj mesecev pred koncem vojne se je pridružil domobrancem in poleti 1945 končal v enem izmed brezen. Izdal je dve rokopisni pesniški zbirki in se že v dijaških letih uveljavil s pesmimi v klasičnih oblikah od soneta, glose in gazele, do modernih oblik s svobodnim verzom. Pri sedemnajstih letih je iz izvirnika prevedel Sofoklejevo Antigono. Po vojni je bil zamolčan, danes pa po zaslugi Franceta Pibernika sodi v vrh novejšega slovenskega pesništva

VEČ ...|16. 7. 2023
Ivan Hribovšek (1923 – 1945)

Pesnik in prevajalec Ivan Hribovšek je bil doma iz Radovljice. Bil je študent klasične filologije na Dunaju. Nekaj mesecev pred koncem vojne se je pridružil domobrancem in poleti 1945 končal v enem izmed brezen. Izdal je dve rokopisni pesniški zbirki in se že v dijaških letih uveljavil s pesmimi v klasičnih oblikah od soneta, glose in gazele, do modernih oblik s svobodnim verzom. Pri sedemnajstih letih je iz izvirnika prevedel Sofoklejevo Antigono. Po vojni je bil zamolčan, danes pa po zaslugi Franceta Pibernika sodi v vrh novejšega slovenskega pesništva

Tone Gorjup

spomin

Graditelji slovenskega doma

V oddaji Graditelji slovenskega doma predstavljamo Slovence in Slovenke iz matične domovine, zamejstva in zdomstva, ki so s svojim življenjem in delom gradili “slovenski dom” in zapustili trajne sledi v naši preteklosti.

Poskušamo predstaviti čim več rojakov in rojakinj, ki so sooblikovali našo preteklost in utrdili slovenstvo med nami in v svetu. Običajno predstavimo življenje posameznika, kronološko ali kako drugače predstavimo njegova dela, njihov vpliv na okolje in odzive na njihovo delo. Pozorni smo na stoletnice in v skladu z njimi oblikujemo tudi oddaje.

Tone Gorjup

Tone Gorjup

Priporočamo
|
Aktualno

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|27. 9. 2023
Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Marjan Bunič, Jure Sešek

Za življenje

VEČ ...|17. 2. 2024
O vzgoji, pasteh in o tem, kako stati inu obstati z najstnikom

Ali ste vedeli, da ljudje, ki so zaposleni pri velikih podjetjih, ki ustvarjajo programe za pametne telefone, svoje otroke vpisujejo v šole, kjer pametni telefoni niso dovoljeni? O vzgoji, pasteh in o tem, kako stati inu obstati z najstnikom s prof. Sebastjanom Kristovičem v tokratni oddaji.

O vzgoji, pasteh in o tem, kako stati inu obstati z najstnikom

Ali ste vedeli, da ljudje, ki so zaposleni pri velikih podjetjih, ki ustvarjajo programe za pametne telefone, svoje otroke vpisujejo v šole, kjer pametni telefoni niso dovoljeni? O vzgoji, pasteh in o tem, kako stati inu obstati z najstnikom s prof. Sebastjanom Kristovičem v tokratni oddaji.

Mateja Subotičanec

vzgojaduhovnost

Moja zgodba

VEČ ...|18. 2. 2024
Alenka Puhar - Uganka o nevarnih razmerjih in nevarnih besedah

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali besedilo publicistke in pisateljice Alenke Puhar pod naslovom Uganka o nevarnih razmerjih in nevarnih besedah. Puharjeva ga je napisala kot odmev na kritiko Maje Murnik ob zadnji uprizoritvi Antigone Dominika Smoleta v reviji Sodobnost. Ker ga tam niso objavili, je izšlo v reviji Zaveza Nove slovenske zaveze. 

Alenka Puhar - Uganka o nevarnih razmerjih in nevarnih besedah

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali besedilo publicistke in pisateljice Alenke Puhar pod naslovom Uganka o nevarnih razmerjih in nevarnih besedah. Puharjeva ga je napisala kot odmev na kritiko Maje Murnik ob zadnji uprizoritvi Antigone Dominika Smoleta v reviji Sodobnost. Ker ga tam niso objavili, je izšlo v reviji Zaveza Nove slovenske zaveze. 

Jože Bartolj

spominpolitikaAlenka PuharUganka o nevarnih razmerjih in nevarnih besedahMaja MurnikRevija SodobnostNova slovenska zavezarevija Zaveza

Program zadnjega tedna

VEČ ...|23. 2. 2024
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 23. februar 2024 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 23. februar 2024 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Dogodki

VEČ ...|6. 1. 2024
Radijska igra: Stopinje na vodi

Božični čas je prinesel novo avtorsko radijsko igro Maje Morela z naslovom Stopinje na vodi. Vstopili smo v pripoved angela Gabrijela, ki nas je popeljal v zgodbo rojstva nebogljenega otroka - Odrešenika - pred več kot dva tisoč leti. Popelje nas po stopinjah, ki sta jih za seboj pustila Jožef in Marija, ko sta utirala pot novorojenemu.

Radijska igra: Stopinje na vodi

Božični čas je prinesel novo avtorsko radijsko igro Maje Morela z naslovom Stopinje na vodi. Vstopili smo v pripoved angela Gabrijela, ki nas je popeljal v zgodbo rojstva nebogljenega otroka - Odrešenika - pred več kot dva tisoč leti. Popelje nas po stopinjah, ki sta jih za seboj pustila Jožef in Marija, ko sta utirala pot novorojenemu.

Maja Morela, Jakob Čuk

božičrojstvoJezusradijska igra

Kulturni utrinki

VEČ ...|23. 2. 2024
V Celju je na ogled panojska razstava Spomin Slovenije, ki je nastala kot del Unescovega programa Spomin sveta.

V oddaji o kulturi lahko slišite prispevek o panojski razstavi Spomin Slovenije, ki je nastala kot del Unescovega programa Spomin sveta in je na ogled v Celju na Krekovem trgu!

V Celju je na ogled panojska razstava Spomin Slovenije, ki je nastala kot del Unescovega programa Spomin sveta.

V oddaji o kulturi lahko slišite prispevek o panojski razstavi Spomin Slovenije, ki je nastala kot del Unescovega programa Spomin sveta in je na ogled v Celju na Krekovem trgu!

Jože Bartolj

kulturaliteraturalikovna umetnostSpomin SlovenijeSpomin sveta

Vabilo na pot

VEČ ...|23. 2. 2024
Pohod po Jurčičevi poti in ultrakolesar Stanko Verstovšek 2. del

Napovedali smo jubilejni, že 30. Pohod po Jurčičevi poti, v drugem delu pa izvedeli, kako je začel prve uspehe na kolesu nizati Stanko Verstovšek. Pripeljali so ga celo do Guinnessovega rekorda v vožnji na 24 ur.

Pohod po Jurčičevi poti in ultrakolesar Stanko Verstovšek 2. del

Napovedali smo jubilejni, že 30. Pohod po Jurčičevi poti, v drugem delu pa izvedeli, kako je začel prve uspehe na kolesu nizati Stanko Verstovšek. Pripeljali so ga celo do Guinnessovega rekorda v vožnji na 24 ur.

Blaž Lesnik

rekreacijanaravašportultrakolesarstvo

Spominjamo se

VEČ ...|23. 2. 2024
Spominjamo se dne 23. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 23. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Življenje išče pot

VEČ ...|23. 2. 2024
Psihološko svetovanje ali psihoterapija?

V našem prostoru področje psihoterapije ostaja neurejeno. Sodelujoči na nedavnem posvetu v Državnem svetu pa so opozorili, da živimo v času, ko število duševnih stisk narašča, saj ocene kažejo, da se je v prvem letu pandemije število primerov tako anksioznih kot depresivnih motenj v svetu, povečalo za več kot 25 %. Strinjali so se, da je duševno zdravje vrednota ter del človekovega dostojanstva, ustrezna duševna oskrba pa nujno potrebna dobrina sodobnega časa. Tokrat smo prisluhnili  prof. dr. Robertu Mastenu, ki je pojasnil razliko in podobnost med psihološkim svetovanjem in psihoterapijo.

Psihološko svetovanje ali psihoterapija?

V našem prostoru področje psihoterapije ostaja neurejeno. Sodelujoči na nedavnem posvetu v Državnem svetu pa so opozorili, da živimo v času, ko število duševnih stisk narašča, saj ocene kažejo, da se je v prvem letu pandemije število primerov tako anksioznih kot depresivnih motenj v svetu, povečalo za več kot 25 %. Strinjali so se, da je duševno zdravje vrednota ter del človekovega dostojanstva, ustrezna duševna oskrba pa nujno potrebna dobrina sodobnega časa. Tokrat smo prisluhnili  prof. dr. Robertu Mastenu, ki je pojasnil razliko in podobnost med psihološkim svetovanjem in psihoterapijo.

s. Meta Potočnik

psihološko svetovanjeosebna pristnostzakonska ureditev