Is podcast Izjava mednarodne JRS o beguncih po svetu Is podcast
Izjava mednarodne JRS o beguncih po svetu
V oddaji o migracijski in razvojni tematiki, ki jo pripravljamo z Jezuitskim združenjem za begunce JRS Slovenije, smo posredovali izjavo za javnost p. Smolicha, direktorja mednarodnega Jezuitskega združenja za begunce, v kateri priporoča podporo pri Globalnem dogovoru glede beguncev in migrantov.

Matjaž Merljak

info begunci jrs

27. 1. 2019
Izjava mednarodne JRS o beguncih po svetu
V oddaji o migracijski in razvojni tematiki, ki jo pripravljamo z Jezuitskim združenjem za begunce JRS Slovenije, smo posredovali izjavo za javnost p. Smolicha, direktorja mednarodnega Jezuitskega združenja za begunce, v kateri priporoča podporo pri Globalnem dogovoru glede beguncev in migrantov.

Matjaž Merljak

VEČ ...|27. 1. 2019
Izjava mednarodne JRS o beguncih po svetu
V oddaji o migracijski in razvojni tematiki, ki jo pripravljamo z Jezuitskim združenjem za begunce JRS Slovenije, smo posredovali izjavo za javnost p. Smolicha, direktorja mednarodnega Jezuitskega združenja za begunce, v kateri priporoča podporo pri Globalnem dogovoru glede beguncev in migrantov.

Matjaž Merljak

infobeguncijrs

Gradimo odprto družbo

VEČ ...|22. 1. 2023
Michael Schöpf, novi mednarodni direktor JRS

Jezuitsko združenje za begunce JRS je z veseljem sprejelo novico, da je vrhovni predstojnik Družbe Jezusove p. Arturo Sosa imenoval brata Michaela Schöpfa za novega mednarodnega direktorja Jezuitskega združenja za begunce. Brat Michael je naslednik p. Thomasa Smolicha, ki je vodil Jezuitsko združenje za begunce od oktobra 2015. Brat Schöpf, ki je bil namestnik direktorja Jezuitskega združenja za begunce zadnji dve leti, bo prevzel vodstvo to poletje. Njegovo imenovanje zagotavlja nadaljevanje in stabilnost dela Jezuitskega združenja za begunce v času nezaslišanega prisilnega preseljevanja preko 100 milijonov ljudi po vsem svetu, ki so morali nasilno zapustiti svoje domove.

Michael Schöpf, novi mednarodni direktor JRS

Jezuitsko združenje za begunce JRS je z veseljem sprejelo novico, da je vrhovni predstojnik Družbe Jezusove p. Arturo Sosa imenoval brata Michaela Schöpfa za novega mednarodnega direktorja Jezuitskega združenja za begunce. Brat Michael je naslednik p. Thomasa Smolicha, ki je vodil Jezuitsko združenje za begunce od oktobra 2015. Brat Schöpf, ki je bil namestnik direktorja Jezuitskega združenja za begunce zadnji dve leti, bo prevzel vodstvo to poletje. Njegovo imenovanje zagotavlja nadaljevanje in stabilnost dela Jezuitskega združenja za begunce v času nezaslišanega prisilnega preseljevanja preko 100 milijonov ljudi po vsem svetu, ki so morali nasilno zapustiti svoje domove.

politika info begunci

Gradimo odprto družbo

Michael Schöpf, novi mednarodni direktor JRS

Jezuitsko združenje za begunce JRS je z veseljem sprejelo novico, da je vrhovni predstojnik Družbe Jezusove p. Arturo Sosa imenoval brata Michaela Schöpfa za novega mednarodnega direktorja Jezuitskega združenja za begunce. Brat Michael je naslednik p. Thomasa Smolicha, ki je vodil Jezuitsko združenje za begunce od oktobra 2015. Brat Schöpf, ki je bil namestnik direktorja Jezuitskega združenja za begunce zadnji dve leti, bo prevzel vodstvo to poletje. Njegovo imenovanje zagotavlja nadaljevanje in stabilnost dela Jezuitskega združenja za begunce v času nezaslišanega prisilnega preseljevanja preko 100 milijonov ljudi po vsem svetu, ki so morali nasilno zapustiti svoje domove.

VEČ ...|22. 1. 2023
Michael Schöpf, novi mednarodni direktor JRS

Jezuitsko združenje za begunce JRS je z veseljem sprejelo novico, da je vrhovni predstojnik Družbe Jezusove p. Arturo Sosa imenoval brata Michaela Schöpfa za novega mednarodnega direktorja Jezuitskega združenja za begunce. Brat Michael je naslednik p. Thomasa Smolicha, ki je vodil Jezuitsko združenje za begunce od oktobra 2015. Brat Schöpf, ki je bil namestnik direktorja Jezuitskega združenja za begunce zadnji dve leti, bo prevzel vodstvo to poletje. Njegovo imenovanje zagotavlja nadaljevanje in stabilnost dela Jezuitskega združenja za begunce v času nezaslišanega prisilnega preseljevanja preko 100 milijonov ljudi po vsem svetu, ki so morali nasilno zapustiti svoje domove.

JRS Matjaž Merljak

politika info begunci

Gradimo odprto družbo

VEČ ...|25. 12. 2022
30 let JRS Evrope

V oddaji, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce JRS Slovenije, ste slišali izjavo za javnost JRS v Evropi ob 30. letnici delovanja v Evropi z naslovom: 30 let Jezuitskega združenja za begunce v Evropi: dosežki, izzivi, zaskrbljenosti in sporočilo upanja. V oddaji so bili tudi novice iz domovine in tujine z begunsko tematiko.  

30 let JRS Evrope

V oddaji, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce JRS Slovenije, ste slišali izjavo za javnost JRS v Evropi ob 30. letnici delovanja v Evropi z naslovom: 30 let Jezuitskega združenja za begunce v Evropi: dosežki, izzivi, zaskrbljenosti in sporočilo upanja. V oddaji so bili tudi novice iz domovine in tujine z begunsko tematiko.  

politika info begunci

Gradimo odprto družbo

30 let JRS Evrope

V oddaji, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce JRS Slovenije, ste slišali izjavo za javnost JRS v Evropi ob 30. letnici delovanja v Evropi z naslovom: 30 let Jezuitskega združenja za begunce v Evropi: dosežki, izzivi, zaskrbljenosti in sporočilo upanja. V oddaji so bili tudi novice iz domovine in tujine z begunsko tematiko.  

VEČ ...|25. 12. 2022
30 let JRS Evrope

V oddaji, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce JRS Slovenije, ste slišali izjavo za javnost JRS v Evropi ob 30. letnici delovanja v Evropi z naslovom: 30 let Jezuitskega združenja za begunce v Evropi: dosežki, izzivi, zaskrbljenosti in sporočilo upanja. V oddaji so bili tudi novice iz domovine in tujine z begunsko tematiko.  

JRS Matjaž Merljak

politika info begunci

Gradimo odprto družbo

VEČ ...|27. 11. 2022
Srečanje JRS v Bruslju

Direktor Jezuitskega združenja za begunce (JRS) Slovenije p. Robin Schweiger je predstavil srečanje narodnih voditeljev JRS Evrope v Belgiji, ki je potekalo pretekli mesec. Govorili o pomembnosti sinodalnosti, delu z dobrotniki, transparentnosti in delu z begunci iz Ukrajine. Praznovali so 30. obletnico delovanja JRS v Evropi. 

Srečanje JRS v Bruslju

Direktor Jezuitskega združenja za begunce (JRS) Slovenije p. Robin Schweiger je predstavil srečanje narodnih voditeljev JRS Evrope v Belgiji, ki je potekalo pretekli mesec. Govorili o pomembnosti sinodalnosti, delu z dobrotniki, transparentnosti in delu z begunci iz Ukrajine. Praznovali so 30. obletnico delovanja JRS v Evropi. 

politika info begunci

Gradimo odprto družbo

Srečanje JRS v Bruslju

Direktor Jezuitskega združenja za begunce (JRS) Slovenije p. Robin Schweiger je predstavil srečanje narodnih voditeljev JRS Evrope v Belgiji, ki je potekalo pretekli mesec. Govorili o pomembnosti sinodalnosti, delu z dobrotniki, transparentnosti in delu z begunci iz Ukrajine. Praznovali so 30. obletnico delovanja JRS v Evropi. 

VEČ ...|27. 11. 2022
Srečanje JRS v Bruslju

Direktor Jezuitskega združenja za begunce (JRS) Slovenije p. Robin Schweiger je predstavil srečanje narodnih voditeljev JRS Evrope v Belgiji, ki je potekalo pretekli mesec. Govorili o pomembnosti sinodalnosti, delu z dobrotniki, transparentnosti in delu z begunci iz Ukrajine. Praznovali so 30. obletnico delovanja JRS v Evropi. 

JRS Matjaž Merljak

politika info begunci

Gradimo odprto družbo

VEČ ...|23. 10. 2022
Prostovoljstvo pri JRS

Direktor Jezuitskega združenja za begunce JRS Slovenije p. dr. Robin Schweiger je predstavil program prostovoljnega dela pri Jezuitskem združenju za begunce Slovenije.

Prostovoljstvo pri JRS

Direktor Jezuitskega združenja za begunce JRS Slovenije p. dr. Robin Schweiger je predstavil program prostovoljnega dela pri Jezuitskem združenju za begunce Slovenije.

politika info begunci

Gradimo odprto družbo

Prostovoljstvo pri JRS

Direktor Jezuitskega združenja za begunce JRS Slovenije p. dr. Robin Schweiger je predstavil program prostovoljnega dela pri Jezuitskem združenju za begunce Slovenije.

VEČ ...|23. 10. 2022
Prostovoljstvo pri JRS

Direktor Jezuitskega združenja za begunce JRS Slovenije p. dr. Robin Schweiger je predstavil program prostovoljnega dela pri Jezuitskem združenju za begunce Slovenije.

JRS Matjaž Merljak

politika info begunci

Gradimo odprto družbo

VEČ ...|25. 9. 2022
Papeževa poslanica

Ob 108. svetovnem dnevu migrantov in beguncev, ki ga obhajamo danes, 25. septembra 2022, je papež Frančišek napisal poslanico. Ob bistvenih poudarkih se je ustavil p. dr. Robin Schweiger, direktor Jezuitskega združenja za begunce (JRS) Slovenije. 

Papeževa poslanica

Ob 108. svetovnem dnevu migrantov in beguncev, ki ga obhajamo danes, 25. septembra 2022, je papež Frančišek napisal poslanico. Ob bistvenih poudarkih se je ustavil p. dr. Robin Schweiger, direktor Jezuitskega združenja za begunce (JRS) Slovenije. 

politika info begunci

Gradimo odprto družbo

Papeževa poslanica

Ob 108. svetovnem dnevu migrantov in beguncev, ki ga obhajamo danes, 25. septembra 2022, je papež Frančišek napisal poslanico. Ob bistvenih poudarkih se je ustavil p. dr. Robin Schweiger, direktor Jezuitskega združenja za begunce (JRS) Slovenije. 

VEČ ...|25. 9. 2022
Papeževa poslanica

Ob 108. svetovnem dnevu migrantov in beguncev, ki ga obhajamo danes, 25. septembra 2022, je papež Frančišek napisal poslanico. Ob bistvenih poudarkih se je ustavil p. dr. Robin Schweiger, direktor Jezuitskega združenja za begunce (JRS) Slovenije. 

JRS Matjaž Merljak

politika info begunci

Gradimo odprto družbo

VEČ ...|28. 8. 2022
Prihaja Socialni teden 2022

Matej Cepin, ki je odgovoren za Socialno akademijo, je predstavil letošnji Socialni teden, pri katerem sodeluje tudi Jezuitsko združenje JRS Slovenije. Potekal bo v mesecu novembru pod geslo “Počimo mehurčke! 

Prihaja Socialni teden 2022

Matej Cepin, ki je odgovoren za Socialno akademijo, je predstavil letošnji Socialni teden, pri katerem sodeluje tudi Jezuitsko združenje JRS Slovenije. Potekal bo v mesecu novembru pod geslo “Počimo mehurčke! 

politika info begunci

Gradimo odprto družbo

Prihaja Socialni teden 2022

Matej Cepin, ki je odgovoren za Socialno akademijo, je predstavil letošnji Socialni teden, pri katerem sodeluje tudi Jezuitsko združenje JRS Slovenije. Potekal bo v mesecu novembru pod geslo “Počimo mehurčke! 

VEČ ...|28. 8. 2022
Prihaja Socialni teden 2022

Matej Cepin, ki je odgovoren za Socialno akademijo, je predstavil letošnji Socialni teden, pri katerem sodeluje tudi Jezuitsko združenje JRS Slovenije. Potekal bo v mesecu novembru pod geslo “Počimo mehurčke! 

JRS Matjaž Merljak

politika info begunci

Gradimo odprto družbo

VEČ ...|24. 7. 2022
Letno poročilo mednarodnega JRS

P. Robin Schweiger, direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije, je predstavil letno poročilo mednarodnega Jezuitskega združenja za begunce s sedežem v Rimu.

Letno poročilo mednarodnega JRS

P. Robin Schweiger, direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije, je predstavil letno poročilo mednarodnega Jezuitskega združenja za begunce s sedežem v Rimu.

politika info begunci

Gradimo odprto družbo

Letno poročilo mednarodnega JRS

P. Robin Schweiger, direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije, je predstavil letno poročilo mednarodnega Jezuitskega združenja za begunce s sedežem v Rimu.

VEČ ...|24. 7. 2022
Letno poročilo mednarodnega JRS

P. Robin Schweiger, direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije, je predstavil letno poročilo mednarodnega Jezuitskega združenja za begunce s sedežem v Rimu.

JRS Matjaž Merljak

politika info begunci

Gradimo odprto družbo

VEČ ...|26. 6. 2022
Begunci na poti: pomagajmo jim!

Aktualni komentar ob svetovnem dnevu begunca (20. juniju) je napisal p. dr. Robin Schweiger, direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije.   

Begunci na poti: pomagajmo jim!

Aktualni komentar ob svetovnem dnevu begunca (20. juniju) je napisal p. dr. Robin Schweiger, direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije.   

politika info begunci

Gradimo odprto družbo

Begunci na poti: pomagajmo jim!

Aktualni komentar ob svetovnem dnevu begunca (20. juniju) je napisal p. dr. Robin Schweiger, direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije.   

VEČ ...|26. 6. 2022
Begunci na poti: pomagajmo jim!

Aktualni komentar ob svetovnem dnevu begunca (20. juniju) je napisal p. dr. Robin Schweiger, direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije.   

JRS Matjaž Merljak

politika info begunci

Gradimo odprto družbo

Oddaja Gradimo odprto družbo je mesečna oddaja o begunskih in razvojnih tematikah. Pripravljamo jo v sodelovanju z Jezuitskim združenjem za begunce Slovenije (JRS Slovenije), ki ga vodi dr. p. Robin Schweiger. V oddajah poleg aktualnega intervjuja oz. aktualnega prispevka objavimo novice z begunsko tematiko iz domovini in tujine. Prva oddaja je bila na sporedu 11. februarja 2003.

JRS, Matjaž Merljak

Matjaž Merljak

Priporočamo
|
Aktualno

Globine

VEČ ...|10. 1. 2023
Teologija papeža Benedikta XVI.

V Globinah smo odprli vrata teologiji pokojnega papeža Benedikta XVI. Dotaknili smo se tudi vprašanja tradicije in modernejših tokov znotraj Cerkve, saj naj bi bil prav zaslužni papež najbolj blizu vernikom, ki zagovarjajo latinsko liturgijo. Kako živi so ti tokovi znotraj Cerkve po svetu? Naš gost je bil vikar za slovenske vernike v goriški nadškofiji Karel Bolčina.

Teologija papeža Benedikta XVI.

V Globinah smo odprli vrata teologiji pokojnega papeža Benedikta XVI. Dotaknili smo se tudi vprašanja tradicije in modernejših tokov znotraj Cerkve, saj naj bi bil prav zaslužni papež najbolj blizu vernikom, ki zagovarjajo latinsko liturgijo. Kako živi so ti tokovi znotraj Cerkve po svetu? Naš gost je bil vikar za slovenske vernike v goriški nadškofiji Karel Bolčina.

Blaž Lesnik

duhovnostpapežCerkevpogovor2. vatikanski koncilpapež Benedikt XVI.papež Frančišek

Moja zgodba

VEČ ...|29. 1. 2023
O knjigi Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.

Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.

O knjigi Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.

Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.

Jože Bartolj

spominpolitikaaleksandrinkeIvan VetrihAngela VetrihMarija StanonikFranček BertoliniLjubezen na daljavoMoževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

Pogovor o

VEČ ...|25. 1. 2023
Družba in nasilje

V luči dokumentarno-igrane serije Inhumanum: Nečloveško ravnanje človeka smo v oddaji spregovorili o nasilju. Dotaknili smo se najhujših kaznivih dejanj in njihovega vpliva na družbo ter odziva slednje na nasilje. Prav tako smo spregovorili o vplivu družine na morilsko vedenje, resocializaciji morilcev in o pomočeh žrtvam. Gostje so bili dekan Evropske pravne fakultete Nove Univerze dr. Boštjan Brezovnik, profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Gorazd Trpin, profesor na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani in ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik ter dramski igralec Ludvik Bagari.

Družba in nasilje

V luči dokumentarno-igrane serije Inhumanum: Nečloveško ravnanje človeka smo v oddaji spregovorili o nasilju. Dotaknili smo se najhujših kaznivih dejanj in njihovega vpliva na družbo ter odziva slednje na nasilje. Prav tako smo spregovorili o vplivu družine na morilsko vedenje, resocializaciji morilcev in o pomočeh žrtvam. Gostje so bili dekan Evropske pravne fakultete Nove Univerze dr. Boštjan Brezovnik, profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Gorazd Trpin, profesor na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani in ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik ter dramski igralec Ludvik Bagari.

Andrej Šinko

življenjenasiljedružba

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|23. 1. 2023
P. Branko Cestnik o kurentovanju, veganih in letopisu Cerkve za leto 2022

V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil z nami p. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o tem, da najbolj prestižno etnografsko dogajanje pri nas, kar ptujsko kurentovanje je, letos odpira srbska turba pevka Ceca in kaj sporoča veganska ofenziva trenutne vlade? Dotaknili smo se tudi letnega poročila SŠK o stanju Cerkve na Slovenskem.

P. Branko Cestnik o kurentovanju, veganih in letopisu Cerkve za leto 2022

V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil z nami p. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o tem, da najbolj prestižno etnografsko dogajanje pri nas, kar ptujsko kurentovanje je, letos odpira srbska turba pevka Ceca in kaj sporoča veganska ofenziva trenutne vlade? Dotaknili smo se tudi letnega poročila SŠK o stanju Cerkve na Slovenskem.

Radio Ognjišče

politikacerkevBranko Cestnik

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|28. 9. 2022
Backstreet Boys

Večer je prinesel nekaj glasbenih novosti in opozoril, da se čez teden dni vrača oddaja Moja generacija. Prihajajo zanimiva vprašanja, tekmovalci in širjenje obzorij. Veseli nas, da bomo znova lahko povezani s pestrostjo generacij.

Backstreet Boys

Večer je prinesel nekaj glasbenih novosti in opozoril, da se čez teden dni vrača oddaja Moja generacija. Prihajajo zanimiva vprašanja, tekmovalci in širjenje obzorij. Veseli nas, da bomo znova lahko povezani s pestrostjo generacij.

Marjan Bunič

mladistariglasbakulturazabava

Program zadnjega tedna

VEČ ...|29. 1. 2023
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 29. januar 2023 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 29. januar 2023 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Rožni venec

VEČ ...|30. 1. 2023
Veseli del dne 30. 1.

Molile so redovnice - Šolske sestre.

Veseli del dne 30. 1.

Molile so redovnice - Šolske sestre.

Radio Ognjišče

Dogodki

VEČ ...|29. 1. 2023
Ervin Mozetič: Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja!

»Ni mogoče živeti polno in v globini veselo, če se izogibamo vsemu težkemu. Ne smemo bežati pred naporom, ki ga zahtevajo ideali, ne smemo bežati pred bolečino, ki jo prinaša vsako prizadevanje za ljubezen. Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja,« je na današnjo ’nedeljo blagrov’ v pridigi razmišljal Ervin Mozetič, župnik pri sv. Marku v Kopru.

Ervin Mozetič: Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja!

»Ni mogoče živeti polno in v globini veselo, če se izogibamo vsemu težkemu. Ne smemo bežati pred naporom, ki ga zahtevajo ideali, ne smemo bežati pred bolečino, ki jo prinaša vsako prizadevanje za ljubezen. Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja,« je na današnjo ’nedeljo blagrov’ v pridigi razmišljal Ervin Mozetič, župnik pri sv. Marku v Kopru.

Radio Ognjišče

nedleja blagrovErvin Mozetičpridiga

Moja zgodba

VEČ ...|29. 1. 2023
O knjigi Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.

Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.

O knjigi Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.

Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.

Jože Bartolj

spominpolitikaaleksandrinkeIvan VetrihAngela VetrihMarija StanonikFranček BertoliniLjubezen na daljavoMoževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|29. 1. 2023
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 29. 1.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 29. 1.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan