Da Goloba erdoganovska populistična paradigma mika, niti ne skriva

Branko Cestnik razgalja polarizacijo, ki nas obdaja, a hkrati osvetljuje nevidno središče, kjer se skriva ključ do naše družbene prihodnosti. Pridružite se nam v poslušanju, ko razkrivamo, zakaj se politična sredina v Sloveniji sooča s svojimi izzivi in kako to vpliva na našo demokracijo. Kaj se skriva za vzponom Gibanja Svoboda? Zakaj politični konformizem ogroža naše vrednote? Kaj lahko storimo, da se odzovemo na izzive, ki nam pretijo?

Ne zamudite komentarja, ki nas spodbuja k razumu in volji, ter nas poziva k aktivnemu sodelovanju v oblikovanju prihodnosti.

Blaž Jezeršek: Svetost je brezčasna

Uspešen sklep beatifikacijskega postopka je v prvi vrsti odvisen od vernikov.

Dr. Gabriel Kavčič: »A moramo zdaj za ali proti pritisnit?«

Pridružite se Gabrielu Kavčiču v najnovejši epizodi podkasta, kjer z odkritim komentarjem razgrne kulise parlamentarne odločitve o spremembah Zakona o verski svobodi. Izziva vprašanje: Ali izvoljeni predstavniki res vedo, kaj delajo? Ali je demokracija v Sloveniji res to, kar se kaže na površju? Od razkritja apatičnega odnosa poslancev do kritične analize vloge Cerkve v družbi, ta epizoda ne pušča kamna na kamnu. Če želite globje razumeti, kako politične odločitve vplivajo na nas vse, ne zamudite tokratnega komentarja dr. Gabriela Kavčiča.

Melita Košir: Privilegij dveh očetov

Odkrijte zgodbo avtorice, ki je pet let živela brez Boga, a se je nato ponovno povezala z vero. Slišali boste, kako redna spoved in obred nedeljske maše vplivata na notranjo rast in celjenje. Avtorica nas spodbuja, da svoje otroke popeljete k veri, jim omogočite, da poženejo globoke korenine v veri, ter jih naučite, da imajo dva očeta - tistega na nebu in tistega na Zemlji. Pridružite se nam na tem potovanju vere in raziskujte globine Božje ljubezni.

Klemen Čeligoj: Ali je v šoli treba trpeti?

Vsako leto, ko se kmalu po velikem šmarnu v šolske prostore z dopusta vračamo pedagoški delavci, se čuti posebno vznemirjenje. Spočiti smo, polni novih idej, veseli, da se spet vidimo s svojimi sodelavci …

A bil bi neiskren, če bi trdil, da so vsa naša občutja pozitivna. Sodelavka potoži, da vsako leto dve noči pred koncem dopusta slabo spi, čeprav ji je delo v šoli zelo všeč. Sicer navdušen kolega je nekoliko kislega obraza ob misli na starše svojega učenca, ki so mu poletje začinili z žaljivimi sporočili ob koncu prejšnjega šolskega leta … Če se s cmokom v grlu v šolo ob koncu poletja vračajo učitelji – torej odrasli, ki so si sami izbrali ta poklic –, koliko laže potem razumemo, da stiske ob koncu počitnic doživljajo tudi mnogi učenci!

Pa vendar, zakaj se jim je tako težko vrniti v šolo? Je to res tako neprijeten kraj, ustanova, v kateri tako trpijo? Za nekatere učence, ki so tam žrtev fizičnega, psihičnega, spolnega, spletnega ali katerega koli drugega nasilja, se ob koncu poletja žal zares začenja nočna mora. A takih je kljub pereči problematiki nasilja v šolah, hvala Bogu, majhen delež. Veliki večini otrok se v šoli ne dogaja nič zares hudega. 

Ljudje smo se spet opazili

Tiho sem. Mogoče je to moja edina – in najbolj naravna – človeška reakcija na vse, kar se je v preteklih dneh z grozo vzbujajočimi rekami in strašljivimi plazovi nagrmadilo na Slovenijo. Tiho. Najprej čisto spontano, ker ne vem, kaj primernega bi v osuplosti tega trenutka sploh lahko rekel, pa tudi zato, ker sem se ob mnogih bolečinah ljudi okoli sebe naučil, da je v vsaki človeški stiski spričo njene nerazumljivosti še najbolj primerna prav tišina. Tišina je najboljša spremljevalka človekove groze in bolečine, stiske in nemoči.

Gabriel Kavčič: Sprememba časa

Zakaj Katoliška cerkev ne pokaže več nasprotovanja modernim idejam določanja spolne identitete? 

Zakaj ni bolj glasnega katoliškega odgovora na predlog zakona, ki bi v našo državo uvedel samomor s pomočjo? 

Zakaj se Cerkev ni oglasila, ko so na neki paradi nosili plakat, ki je neprimerno upodabljal Jezusa?