Veseloigra Lune in Sonca v letošnjem sušcu

V Zanimivostih nočnega neba smo spregovorili o dveh mrkih: 14. sušca bo skromen Lunin mrk, 29. sušca pa nas bo razveselil še delni Sončev mrk. Ob tem smo odstrnili nekaj zanimivosti o obeh glavnih igralcih v veseloigri Lune in Sonca. Dodali pa smo tudi nekaj informacij o pomladanskem Messierjevem maratonu, ki se bo odvil na Trnovem nad Novo Gorico.

7. 3. 2025
Veseloigra Lune in Sonca v letošnjem sušcu

V Zanimivostih nočnega neba smo spregovorili o dveh mrkih: 14. sušca bo skromen Lunin mrk, 29. sušca pa nas bo razveselil še delni Sončev mrk. Ob tem smo odstrnili nekaj zanimivosti o obeh glavnih igralcih v veseloigri Lune in Sonca. Dodali pa smo tudi nekaj informacij o pomladanskem Messierjevem maratonu, ki se bo odvil na Trnovem nad Novo Gorico.

Blaž Lesnik

VEČ ...|7. 3. 2025
Veseloigra Lune in Sonca v letošnjem sušcu

V Zanimivostih nočnega neba smo spregovorili o dveh mrkih: 14. sušca bo skromen Lunin mrk, 29. sušca pa nas bo razveselil še delni Sončev mrk. Ob tem smo odstrnili nekaj zanimivosti o obeh glavnih igralcih v veseloigri Lune in Sonca. Dodali pa smo tudi nekaj informacij o pomladanskem Messierjevem maratonu, ki se bo odvil na Trnovem nad Novo Gorico.

Blaž Lesnik

astronomijaLunin mrkSončev mrkLunaSoncevesoljenočno nebo

Doživetja narave

VEČ ... |
O kratkih zgodbah Jakobovih romarjev v Moji poti

Druženje prijateljev narave so oblikovali koraki Jakobovih romarjev, ki so lansko leto ob praznovanju 25. obletnice društva izdali knjigo kratkih romarskih zgodb Moja pot. Sveto leto se je sicer zaključilo, a v življenju ostajamo romarji. Goethe je izjavil, da je bila Evropa ustvarjena z romanjem v Kompostelo, Cankarjeve besede pa vabijo: »Tebi romar, je ukazano od nebes, da gledaš, kar drugim ni dano gledati, da poveš, kar drugim ni dano povedati.» Gostji ob 17. uri bosta predsednica Društva prijateljev poti sv. Jakoba Andreja Grahek in romarka Eva Čeč.

O kratkih zgodbah Jakobovih romarjev v Moji poti

Druženje prijateljev narave so oblikovali koraki Jakobovih romarjev, ki so lansko leto ob praznovanju 25. obletnice društva izdali knjigo kratkih romarskih zgodb Moja pot. Sveto leto se je sicer zaključilo, a v življenju ostajamo romarji. Goethe je izjavil, da je bila Evropa ustvarjena z romanjem v Kompostelo, Cankarjeve besede pa vabijo: »Tebi romar, je ukazano od nebes, da gledaš, kar drugim ni dano gledati, da poveš, kar drugim ni dano povedati.» Gostji ob 17. uri bosta predsednica Društva prijateljev poti sv. Jakoba Andreja Grahek in romarka Eva Čeč.

romanjeJakobove potiKompostelahojanaravapot

Doživetja narave

O kratkih zgodbah Jakobovih romarjev v Moji poti

Druženje prijateljev narave so oblikovali koraki Jakobovih romarjev, ki so lansko leto ob praznovanju 25. obletnice društva izdali knjigo kratkih romarskih zgodb Moja pot. Sveto leto se je sicer zaključilo, a v življenju ostajamo romarji. Goethe je izjavil, da je bila Evropa ustvarjena z romanjem v Kompostelo, Cankarjeve besede pa vabijo: »Tebi romar, je ukazano od nebes, da gledaš, kar drugim ni dano gledati, da poveš, kar drugim ni dano povedati.» Gostji ob 17. uri bosta predsednica Društva prijateljev poti sv. Jakoba Andreja Grahek in romarka Eva Čeč.

VEČ ...|16. 1. 2026
O kratkih zgodbah Jakobovih romarjev v Moji poti

Druženje prijateljev narave so oblikovali koraki Jakobovih romarjev, ki so lansko leto ob praznovanju 25. obletnice društva izdali knjigo kratkih romarskih zgodb Moja pot. Sveto leto se je sicer zaključilo, a v življenju ostajamo romarji. Goethe je izjavil, da je bila Evropa ustvarjena z romanjem v Kompostelo, Cankarjeve besede pa vabijo: »Tebi romar, je ukazano od nebes, da gledaš, kar drugim ni dano gledati, da poveš, kar drugim ni dano povedati.» Gostji ob 17. uri bosta predsednica Društva prijateljev poti sv. Jakoba Andreja Grahek in romarka Eva Čeč.

Blaž Lesnik

romanjeJakobove potiKompostelahojanaravapot

Doživetja narave

VEČ ... |
Zima, mrazišča, obletnice v 2026 in 40 let E7

Najprej smo izpostavili vremenske značilnosti te zime, ki nam je v zadnjih dneh prinesla sneg in mraz. Vse skupaj je v klimatološke okvire postavil Gregor Vertačnik z agencije za okolje, pogledali smo tudi v mrazišče na Komni, kjer so pred 17-imi leti izmerili najnižjo temperaturo pri nas. V drugem delu smo predstavili gorniški pregled leta 2026 z obletnicami, ki so pred nami. Gozdar Jože Prah je izpostavil 70 letnico zasavske planinske poti, minilo pa je tudi 40 let od začetkov Evropske pešpoti E7.

Zima, mrazišča, obletnice v 2026 in 40 let E7

Najprej smo izpostavili vremenske značilnosti te zime, ki nam je v zadnjih dneh prinesla sneg in mraz. Vse skupaj je v klimatološke okvire postavil Gregor Vertačnik z agencije za okolje, pogledali smo tudi v mrazišče na Komni, kjer so pred 17-imi leti izmerili najnižjo temperaturo pri nas. V drugem delu smo predstavili gorniški pregled leta 2026 z obletnicami, ki so pred nami. Gozdar Jože Prah je izpostavil 70 letnico zasavske planinske poti, minilo pa je tudi 40 let od začetkov Evropske pešpoti E7.

gorevremepodnebjeplaninstvopohodništvonarava

Doživetja narave

Zima, mrazišča, obletnice v 2026 in 40 let E7

Najprej smo izpostavili vremenske značilnosti te zime, ki nam je v zadnjih dneh prinesla sneg in mraz. Vse skupaj je v klimatološke okvire postavil Gregor Vertačnik z agencije za okolje, pogledali smo tudi v mrazišče na Komni, kjer so pred 17-imi leti izmerili najnižjo temperaturo pri nas. V drugem delu smo predstavili gorniški pregled leta 2026 z obletnicami, ki so pred nami. Gozdar Jože Prah je izpostavil 70 letnico zasavske planinske poti, minilo pa je tudi 40 let od začetkov Evropske pešpoti E7.

VEČ ...|9. 1. 2026
Zima, mrazišča, obletnice v 2026 in 40 let E7

Najprej smo izpostavili vremenske značilnosti te zime, ki nam je v zadnjih dneh prinesla sneg in mraz. Vse skupaj je v klimatološke okvire postavil Gregor Vertačnik z agencije za okolje, pogledali smo tudi v mrazišče na Komni, kjer so pred 17-imi leti izmerili najnižjo temperaturo pri nas. V drugem delu smo predstavili gorniški pregled leta 2026 z obletnicami, ki so pred nami. Gozdar Jože Prah je izpostavil 70 letnico zasavske planinske poti, minilo pa je tudi 40 let od začetkov Evropske pešpoti E7.

Blaž Lesnik

gorevremepodnebjeplaninstvopohodništvonarava

Doživetja narave

VEČ ... |
Roj kresničk - potovanje v otroško dobo vesolja

Zaposlili smo časovni stroj in odpotovali v otroško dobo našega vesolja, ko je bilo to staro komaj 600 milijonov let. Gostja  Zanimivosti nočnega neba je bila astrofizičarka Maruša Bradač, ki je s slovenskimi kolegi v mednarodni ekipi znanstvenikov odkrila Roj kresničk. Gre za izjemno oddaljeno galaksijo, v kateri so astronomi našli najbolj oddaljene potrjene zvezdne kopice doslej. Prisluhnite zanimivemu pogovoru o odmevnosti odkritja, o tem, kaj je gravitacijsko lečenje in kam je usmerjano nadaljnje raziskovanje s teleskopom James Webb.

Roj kresničk - potovanje v otroško dobo vesolja

Zaposlili smo časovni stroj in odpotovali v otroško dobo našega vesolja, ko je bilo to staro komaj 600 milijonov let. Gostja  Zanimivosti nočnega neba je bila astrofizičarka Maruša Bradač, ki je s slovenskimi kolegi v mednarodni ekipi znanstvenikov odkrila Roj kresničk. Gre za izjemno oddaljeno galaksijo, v kateri so astronomi našli najbolj oddaljene potrjene zvezdne kopice doslej. Prisluhnite zanimivemu pogovoru o odmevnosti odkritja, o tem, kaj je gravitacijsko lečenje in kam je usmerjano nadaljnje raziskovanje s teleskopom James Webb.

astronomijavesoljeJames Webbslovenska znanostprapolgravitacijaprostor-čas

Doživetja narave

Roj kresničk - potovanje v otroško dobo vesolja

Zaposlili smo časovni stroj in odpotovali v otroško dobo našega vesolja, ko je bilo to staro komaj 600 milijonov let. Gostja  Zanimivosti nočnega neba je bila astrofizičarka Maruša Bradač, ki je s slovenskimi kolegi v mednarodni ekipi znanstvenikov odkrila Roj kresničk. Gre za izjemno oddaljeno galaksijo, v kateri so astronomi našli najbolj oddaljene potrjene zvezdne kopice doslej. Prisluhnite zanimivemu pogovoru o odmevnosti odkritja, o tem, kaj je gravitacijsko lečenje in kam je usmerjano nadaljnje raziskovanje s teleskopom James Webb.

VEČ ...|2. 1. 2026
Roj kresničk - potovanje v otroško dobo vesolja

Zaposlili smo časovni stroj in odpotovali v otroško dobo našega vesolja, ko je bilo to staro komaj 600 milijonov let. Gostja  Zanimivosti nočnega neba je bila astrofizičarka Maruša Bradač, ki je s slovenskimi kolegi v mednarodni ekipi znanstvenikov odkrila Roj kresničk. Gre za izjemno oddaljeno galaksijo, v kateri so astronomi našli najbolj oddaljene potrjene zvezdne kopice doslej. Prisluhnite zanimivemu pogovoru o odmevnosti odkritja, o tem, kaj je gravitacijsko lečenje in kam je usmerjano nadaljnje raziskovanje s teleskopom James Webb.

Blaž Lesnik

astronomijavesoljeJames Webbslovenska znanostprapolgravitacijaprostor-čas

Doživetja narave

VEČ ... |
Pregled leta: od Goriškega Camina do Ultra traila pod Mont Blancom

V zadnji letošnji oddaji bomo odprli nahrbtnik spominov. Sprehodili se bomo skozi številne zgodbe, ki so nas v 50-ih oddajah vodile od zimskih vrhov do arktičnih prostranstev, od kolesarskih romanj do pešpoti, ki povezujejo ljudi in pokrajine. Spomnili se bomo, kako smo tekli, hodili, raziskovali, poslušali in občudovali – od Ultra Traila pod Mont Blancom do novih odkritij observatorija Vere Rubin v Čilu, od Goriškega camina do Slovenske planinske poti. Vabljeni, da z nami še zadnjič letos prisluhnete naravi in njenim doživetjem.

Pregled leta: od Goriškega Camina do Ultra traila pod Mont Blancom

V zadnji letošnji oddaji bomo odprli nahrbtnik spominov. Sprehodili se bomo skozi številne zgodbe, ki so nas v 50-ih oddajah vodile od zimskih vrhov do arktičnih prostranstev, od kolesarskih romanj do pešpoti, ki povezujejo ljudi in pokrajine. Spomnili se bomo, kako smo tekli, hodili, raziskovali, poslušali in občudovali – od Ultra Traila pod Mont Blancom do novih odkritij observatorija Vere Rubin v Čilu, od Goriškega camina do Slovenske planinske poti. Vabljeni, da z nami še zadnjič letos prisluhnete naravi in njenim doživetjem.

naravapregled2025zanimivi odlomkiplaninstvopohodništvo

Doživetja narave

Pregled leta: od Goriškega Camina do Ultra traila pod Mont Blancom

V zadnji letošnji oddaji bomo odprli nahrbtnik spominov. Sprehodili se bomo skozi številne zgodbe, ki so nas v 50-ih oddajah vodile od zimskih vrhov do arktičnih prostranstev, od kolesarskih romanj do pešpoti, ki povezujejo ljudi in pokrajine. Spomnili se bomo, kako smo tekli, hodili, raziskovali, poslušali in občudovali – od Ultra Traila pod Mont Blancom do novih odkritij observatorija Vere Rubin v Čilu, od Goriškega camina do Slovenske planinske poti. Vabljeni, da z nami še zadnjič letos prisluhnete naravi in njenim doživetjem.

VEČ ...|26. 12. 2025
Pregled leta: od Goriškega Camina do Ultra traila pod Mont Blancom

V zadnji letošnji oddaji bomo odprli nahrbtnik spominov. Sprehodili se bomo skozi številne zgodbe, ki so nas v 50-ih oddajah vodile od zimskih vrhov do arktičnih prostranstev, od kolesarskih romanj do pešpoti, ki povezujejo ljudi in pokrajine. Spomnili se bomo, kako smo tekli, hodili, raziskovali, poslušali in občudovali – od Ultra Traila pod Mont Blancom do novih odkritij observatorija Vere Rubin v Čilu, od Goriškega camina do Slovenske planinske poti. Vabljeni, da z nami še zadnjič letos prisluhnete naravi in njenim doživetjem.

Blaž Lesnik

naravapregled2025zanimivi odlomkiplaninstvopohodništvo

Doživetja narave

VEČ ... |
800 km peš - v spomin na cesarja Konstantina

Gostili smo božjepotnika Vida Kregarja, ki nas je popeljal na izjemno pot – od Varaždina do Niša in naprej do Niceje, prizorišča prvega ekumenskega koncila pred 1700 leti. Vido je želel s svojim peš romanjem počastiti spomin na cesarja Konstantina in sveto mater Heleno ter obeležiti obletnico koncila, na katerem je zaživela nicejska veroizpoved. Zaupal je, kako se je pripravljal na pot, kaj ga je vodilo in kako je doživel kraje, kjer se je pisala zgodovina Cerkve.

800 km peš - v spomin na cesarja Konstantina

Gostili smo božjepotnika Vida Kregarja, ki nas je popeljal na izjemno pot – od Varaždina do Niša in naprej do Niceje, prizorišča prvega ekumenskega koncila pred 1700 leti. Vido je želel s svojim peš romanjem počastiti spomin na cesarja Konstantina in sveto mater Heleno ter obeležiti obletnico koncila, na katerem je zaživela nicejska veroizpoved. Zaupal je, kako se je pripravljal na pot, kaj ga je vodilo in kako je doživel kraje, kjer se je pisala zgodovina Cerkve.

romanjesveto letonicejski koncil svetovanjepopotništvopohodništvo

Doživetja narave

800 km peš - v spomin na cesarja Konstantina

Gostili smo božjepotnika Vida Kregarja, ki nas je popeljal na izjemno pot – od Varaždina do Niša in naprej do Niceje, prizorišča prvega ekumenskega koncila pred 1700 leti. Vido je želel s svojim peš romanjem počastiti spomin na cesarja Konstantina in sveto mater Heleno ter obeležiti obletnico koncila, na katerem je zaživela nicejska veroizpoved. Zaupal je, kako se je pripravljal na pot, kaj ga je vodilo in kako je doživel kraje, kjer se je pisala zgodovina Cerkve.

VEČ ...|19. 12. 2025
800 km peš - v spomin na cesarja Konstantina

Gostili smo božjepotnika Vida Kregarja, ki nas je popeljal na izjemno pot – od Varaždina do Niša in naprej do Niceje, prizorišča prvega ekumenskega koncila pred 1700 leti. Vido je želel s svojim peš romanjem počastiti spomin na cesarja Konstantina in sveto mater Heleno ter obeležiti obletnico koncila, na katerem je zaživela nicejska veroizpoved. Zaupal je, kako se je pripravljal na pot, kaj ga je vodilo in kako je doživel kraje, kjer se je pisala zgodovina Cerkve.

Blaž Lesnik

romanjesveto letonicejski koncil svetovanjepopotništvopohodništvo

Doživetja narave

VEČ ... |
Po Nebeški poti k Očetu - Žarko Mlekuž

Stopili smo na enajstdnevno romanje po Nebeški poti in slišali, kako jo je doživel in opisal Žarko Mlekuž. Od otoka Barbana do Svetih Višarij in naprej v Log pod Mangartom - skozi z vasi in mesta, kjer govorijo slovensko, italijansko, furlansko in nemško. Z nami je bil avtor, ki je v svojo romarsko pripoved spretno vpletel osebno zgodbo vračanja k Očetu. V nagradni igri (nagrada je bila Žarkova knjiga) so sodelovali številni - na vprašanje, katera je najdaljša etapa Nebeške poti in koliko meri, je pravilno odgovorila poslušalka iz Grosuplja,.

Po Nebeški poti k Očetu - Žarko Mlekuž

Stopili smo na enajstdnevno romanje po Nebeški poti in slišali, kako jo je doživel in opisal Žarko Mlekuž. Od otoka Barbana do Svetih Višarij in naprej v Log pod Mangartom - skozi z vasi in mesta, kjer govorijo slovensko, italijansko, furlansko in nemško. Z nami je bil avtor, ki je v svojo romarsko pripoved spretno vpletel osebno zgodbo vračanja k Očetu. V nagradni igri (nagrada je bila Žarkova knjiga) so sodelovali številni - na vprašanje, katera je najdaljša etapa Nebeške poti in koliko meri, je pravilno odgovorila poslušalka iz Grosuplja,.

romanjepohodništvocaminodan goraTriglav

Doživetja narave

Po Nebeški poti k Očetu - Žarko Mlekuž

Stopili smo na enajstdnevno romanje po Nebeški poti in slišali, kako jo je doživel in opisal Žarko Mlekuž. Od otoka Barbana do Svetih Višarij in naprej v Log pod Mangartom - skozi z vasi in mesta, kjer govorijo slovensko, italijansko, furlansko in nemško. Z nami je bil avtor, ki je v svojo romarsko pripoved spretno vpletel osebno zgodbo vračanja k Očetu. V nagradni igri (nagrada je bila Žarkova knjiga) so sodelovali številni - na vprašanje, katera je najdaljša etapa Nebeške poti in koliko meri, je pravilno odgovorila poslušalka iz Grosuplja,.

VEČ ...|12. 12. 2025
Po Nebeški poti k Očetu - Žarko Mlekuž

Stopili smo na enajstdnevno romanje po Nebeški poti in slišali, kako jo je doživel in opisal Žarko Mlekuž. Od otoka Barbana do Svetih Višarij in naprej v Log pod Mangartom - skozi z vasi in mesta, kjer govorijo slovensko, italijansko, furlansko in nemško. Z nami je bil avtor, ki je v svojo romarsko pripoved spretno vpletel osebno zgodbo vračanja k Očetu. V nagradni igri (nagrada je bila Žarkova knjiga) so sodelovali številni - na vprašanje, katera je najdaljša etapa Nebeške poti in koliko meri, je pravilno odgovorila poslušalka iz Grosuplja,.

Blaž Lesnik

romanjepohodništvocaminodan goraTriglav

Doživetja narave

VEČ ... |
Astrofotografija in komet Lemmon Boštjana Mesariča

Pred mikrofonom smo gostili astrofotografa Boštjana Mesariča. Njegova slika aktualnega kometa Lemmon je bila izbrana za razstavo na sedmi letni konferenci o astronomiji, ki jo organizirajo astronomska društva iz vzhodnega dela Kitajske, enega najgosteje naseljenih in gospodarsko razvitih območij države. Konferenca združuje ljubitelje astronomije, strokovnjake in proizvajalce opreme za opazovanje zvezd, z namenom opazovanja nočnega neba. Pogovarjali smo se o astrofotografski poti našega gosta in opozorili na prihajajoči zimski meteorski roj Geminidi.

Astrofotografija in komet Lemmon Boštjana Mesariča

Pred mikrofonom smo gostili astrofotografa Boštjana Mesariča. Njegova slika aktualnega kometa Lemmon je bila izbrana za razstavo na sedmi letni konferenci o astronomiji, ki jo organizirajo astronomska društva iz vzhodnega dela Kitajske, enega najgosteje naseljenih in gospodarsko razvitih območij države. Konferenca združuje ljubitelje astronomije, strokovnjake in proizvajalce opreme za opazovanje zvezd, z namenom opazovanja nočnega neba. Pogovarjali smo se o astrofotografski poti našega gosta in opozorili na prihajajoči zimski meteorski roj Geminidi.

astronomijavesoljeastrofotografijanočno nebokometiGeminidi

Doživetja narave

Astrofotografija in komet Lemmon Boštjana Mesariča

Pred mikrofonom smo gostili astrofotografa Boštjana Mesariča. Njegova slika aktualnega kometa Lemmon je bila izbrana za razstavo na sedmi letni konferenci o astronomiji, ki jo organizirajo astronomska društva iz vzhodnega dela Kitajske, enega najgosteje naseljenih in gospodarsko razvitih območij države. Konferenca združuje ljubitelje astronomije, strokovnjake in proizvajalce opreme za opazovanje zvezd, z namenom opazovanja nočnega neba. Pogovarjali smo se o astrofotografski poti našega gosta in opozorili na prihajajoči zimski meteorski roj Geminidi.

VEČ ...|5. 12. 2025
Astrofotografija in komet Lemmon Boštjana Mesariča

Pred mikrofonom smo gostili astrofotografa Boštjana Mesariča. Njegova slika aktualnega kometa Lemmon je bila izbrana za razstavo na sedmi letni konferenci o astronomiji, ki jo organizirajo astronomska društva iz vzhodnega dela Kitajske, enega najgosteje naseljenih in gospodarsko razvitih območij države. Konferenca združuje ljubitelje astronomije, strokovnjake in proizvajalce opreme za opazovanje zvezd, z namenom opazovanja nočnega neba. Pogovarjali smo se o astrofotografski poti našega gosta in opozorili na prihajajoči zimski meteorski roj Geminidi.

Blaž Lesnik

astronomijavesoljeastrofotografijanočno nebokometiGeminidi

Doživetja narave

VEČ ... |
Svet je lep – potepuške zgodbe Andreja Stritarja

Doživetja smo iskali tokrat na potepanjih – po gorah in po svetu. Naš gost je bil Andrej Stritar, avtor knjige Svet je lep – potepuške zgodbe z gora in iz sveta. Radovednost je tista sila, ki ga je usmerila na poklicno pot s področja jedrske tehnologije. V Sloveniji je do upokojitve delal kot direktor uprave za jedrsko varnost, uveljavil pa se je tudi v mednarodnih krogih. Enega od svojih treh življenjskih stebrov je posvetil goram in potovanjem. Zakaj je  izpostavil lepoto, ki jo vidi v svetu, in katere zgodbe so mu najbolj ostale v srcu?

Svet je lep – potepuške zgodbe Andreja Stritarja

Doživetja smo iskali tokrat na potepanjih – po gorah in po svetu. Naš gost je bil Andrej Stritar, avtor knjige Svet je lep – potepuške zgodbe z gora in iz sveta. Radovednost je tista sila, ki ga je usmerila na poklicno pot s področja jedrske tehnologije. V Sloveniji je do upokojitve delal kot direktor uprave za jedrsko varnost, uveljavil pa se je tudi v mednarodnih krogih. Enega od svojih treh življenjskih stebrov je posvetil goram in potovanjem. Zakaj je  izpostavil lepoto, ki jo vidi v svetu, in katere zgodbe so mu najbolj ostale v srcu?

gorealpinizemnaravapotovanjasvetknjiga

Doživetja narave

Svet je lep – potepuške zgodbe Andreja Stritarja

Doživetja smo iskali tokrat na potepanjih – po gorah in po svetu. Naš gost je bil Andrej Stritar, avtor knjige Svet je lep – potepuške zgodbe z gora in iz sveta. Radovednost je tista sila, ki ga je usmerila na poklicno pot s področja jedrske tehnologije. V Sloveniji je do upokojitve delal kot direktor uprave za jedrsko varnost, uveljavil pa se je tudi v mednarodnih krogih. Enega od svojih treh življenjskih stebrov je posvetil goram in potovanjem. Zakaj je  izpostavil lepoto, ki jo vidi v svetu, in katere zgodbe so mu najbolj ostale v srcu?

VEČ ...|28. 11. 2025
Svet je lep – potepuške zgodbe Andreja Stritarja

Doživetja smo iskali tokrat na potepanjih – po gorah in po svetu. Naš gost je bil Andrej Stritar, avtor knjige Svet je lep – potepuške zgodbe z gora in iz sveta. Radovednost je tista sila, ki ga je usmerila na poklicno pot s področja jedrske tehnologije. V Sloveniji je do upokojitve delal kot direktor uprave za jedrsko varnost, uveljavil pa se je tudi v mednarodnih krogih. Enega od svojih treh življenjskih stebrov je posvetil goram in potovanjem. Zakaj je  izpostavil lepoto, ki jo vidi v svetu, in katere zgodbe so mu najbolj ostale v srcu?

Blaž Lesnik

gorealpinizemnaravapotovanjasvetknjiga

Doživetja narave

Doživetja narave

Za vse, ki čutite, živite z naravo in v njej preživite lepši del svojega prostega časa. Gorništvo, planinstvo, alpinizem, pohodništvo, izletništvo, kolesarstvo, itd. Med vsem tem najde svoj prostor tudi amaterska astronomija in tematska oddaja o vremenu. Povabljeni v družbo zanimivih gostov: avanturistov, strokovnjakov, rekreativcev, piscev planinskih spominov.

Blaž Lesnik

Blaž Lesnik

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Vrnitev pokrajin v Furlaniji-Julijski krajini

Italijanski senat, zgornji dom parlamenta, je z veliko večino odobril reformo deželnega statuta Furlanije – Julijske krajine, ki uvaja t.i. širše lokalne uprave in s tem vrača pred desetimi leti ukinjene pokrajine. Spremembo deželnega statuta je novembra lani podprl že spodnji dom parlamenta. Reformo je predlagala vladajoča desna koalicija. Deželni svetnik stranke Slovenska skupnost (SSk) Marko Pisani je ocenil, da se je z ukinitvijo pokrajin zmanjšala možnost za aktivno soupravljanje območja, na katerem živi slovenska manjšina. Svet slovenskih organizacij SSO izraža zadovoljstvo ob ponovni ustanovitvi pokrajin v Furlaniji-Julijski krajini. Predsednik Walter Bandelj meni, da gre za velik dosežek za Slovence v Italiji ter za pomembno pridobitev, zlasti za manjše občine na obmejnem območju.

Vrnitev pokrajin v Furlaniji-Julijski krajini

Italijanski senat, zgornji dom parlamenta, je z veliko večino odobril reformo deželnega statuta Furlanije – Julijske krajine, ki uvaja t.i. širše lokalne uprave in s tem vrača pred desetimi leti ukinjene pokrajine. Spremembo deželnega statuta je novembra lani podprl že spodnji dom parlamenta. Reformo je predlagala vladajoča desna koalicija. Deželni svetnik stranke Slovenska skupnost (SSk) Marko Pisani je ocenil, da se je z ukinitvijo pokrajin zmanjšala možnost za aktivno soupravljanje območja, na katerem živi slovenska manjšina. Svet slovenskih organizacij SSO izraža zadovoljstvo ob ponovni ustanovitvi pokrajin v Furlaniji-Julijski krajini. Predsednik Walter Bandelj meni, da gre za velik dosežek za Slovence v Italiji ter za pomembno pridobitev, zlasti za manjše občine na obmejnem območju.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Svetovalnica

VEČ ... |
Kaj pomeni Božja beseda meni?

Z nami je bila Eva Strajnar, govorila je pomenu Božje besede, programih svetopisemske družbe in o tem, kakšen je pomen branja Božje besede.

Kaj pomeni Božja beseda meni?

Z nami je bila Eva Strajnar, govorila je pomenu Božje besede, programih svetopisemske družbe in o tem, kakšen je pomen branja Božje besede.

Mateja Subotičanec

svetovanje

Komentar tedna

VEČ ... |
Milan Knep: Razlika med tradicionalno in krščansko družino

Pred uveljavitvijo novega Družinskega zakonika leta 2019 smo mnogi v naši družbi močno nasprotovali takšnemu pojmovanju zakona in družine, kot je sedaj uzakonjen. Pri tem smo se sklicevali tudi na t. i. tradicionalno družino. Izhajali smo iz prepričanja, da je lahko zakon samo skupnost moškega in ženske. Zvezi dveh oseb istega spola naj država sicer zagotovi pravno varnost, ne pa tudi nenaravne pravice do posvojitve otrok in heterologne oploditve. Tradicijo ruši tudi izenačitev zunajzakonske skupnosti z zakonsko skupnostjo moškega in ženske, ki se poročita pred matičarjem ali v Cerkvi. Po naravi stvari je takšna izenačitev nedopustna. Kako sprevrženo je, da je cerkvena poroka v naši državi brez pravne vrednosti, čeprav je sklenjena po temeljiti pripravi, in po pravno zelo dodelanem postopku, ki se je oblikoval skozi stoletja. 

Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

Milan Knep: Razlika med tradicionalno in krščansko družino

Pred uveljavitvijo novega Družinskega zakonika leta 2019 smo mnogi v naši družbi močno nasprotovali takšnemu pojmovanju zakona in družine, kot je sedaj uzakonjen. Pri tem smo se sklicevali tudi na t. i. tradicionalno družino. Izhajali smo iz prepričanja, da je lahko zakon samo skupnost moškega in ženske. Zvezi dveh oseb istega spola naj država sicer zagotovi pravno varnost, ne pa tudi nenaravne pravice do posvojitve otrok in heterologne oploditve. Tradicijo ruši tudi izenačitev zunajzakonske skupnosti z zakonsko skupnostjo moškega in ženske, ki se poročita pred matičarjem ali v Cerkvi. Po naravi stvari je takšna izenačitev nedopustna. Kako sprevrženo je, da je cerkvena poroka v naši državi brez pravne vrednosti, čeprav je sklenjena po temeljiti pripravi, in po pravno zelo dodelanem postopku, ki se je oblikoval skozi stoletja. 

Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

Milan Knep

komentardružba

Srečanja

VEČ ... |
Pogovor z notredamko s. Slavko Cekuta

V oddaji Srečanja smo gostili zelo prijetno sogovornico redovnico notredamko sestro Slavko Cekuta iz Novega mesta. Bila je katehistinja, delala je z mladimi in se več let kalila na misijonu njihovega reda v Albaniji. Danes je med drugim prostovoljka Škofijske karitas Novo mesto, obiskuje tudi starejše in onemogle v lokalnem Domu ter sodeluje v projektu Zdravilna beseda. Spregovorila je tudi o soočanju z boleznijo. Vse preizkušnje so jo spremenile in poglobile njeno duhovno življenje ter odnos do dela. 

Pogovor z notredamko s. Slavko Cekuta

V oddaji Srečanja smo gostili zelo prijetno sogovornico redovnico notredamko sestro Slavko Cekuta iz Novega mesta. Bila je katehistinja, delala je z mladimi in se več let kalila na misijonu njihovega reda v Albaniji. Danes je med drugim prostovoljka Škofijske karitas Novo mesto, obiskuje tudi starejše in onemogle v lokalnem Domu ter sodeluje v projektu Zdravilna beseda. Spregovorila je tudi o soočanju z boleznijo. Vse preizkušnje so jo spremenile in poglobile njeno duhovno življenje ter odnos do dela. 

Radio Ognjišče

Za življenje

VEČ ... |
Logoterapevt Matic Vidic: o pričakovanjih in razočaranjih

Na temo pričakovanj in razočaranj je bil z nami v studiu diakon in logoterapevt Matic Vidic.

Logoterapevt Matic Vidic: o pričakovanjih in razočaranjih

Na temo pričakovanj in razočaranj je bil z nami v studiu diakon in logoterapevt Matic Vidic.

Mateja Subotičanec

vzgojaduhovnost

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Jan Macarol o politiki, zdravstvu in umetni inteligenci 

Gostili smo Jana Macarola. Zase pravi, da je multipraktik, sicer pa je ustvarjalec vsebin, izvršni urednik City Magazine Slovenija in strokovnjak za družbena omrežja, vplivnostni marketing ter medijsko produkcijo, ki na področju vsebin in oglaševanja deluje že več kot 18 let. Dotaknili se bomo aktualnih tem, kot so slovenska politika, zdravstvo, umetna inteligenca ter položaj Slovenije v mednarodnem prostoru.

Jan Macarol o politiki, zdravstvu in umetni inteligenci 

Gostili smo Jana Macarola. Zase pravi, da je multipraktik, sicer pa je ustvarjalec vsebin, izvršni urednik City Magazine Slovenija in strokovnjak za družbena omrežja, vplivnostni marketing ter medijsko produkcijo, ki na področju vsebin in oglaševanja deluje že več kot 18 let. Dotaknili se bomo aktualnih tem, kot so slovenska politika, zdravstvo, umetna inteligenca ter položaj Slovenije v mednarodnem prostoru.

Alen Salihović

politikazdravstvokomentarjan macarol

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Nagrade Javnega sklada za kulturne dejavnosti in prenova Prešernove hiše v Vrbi

Javni sklad RS za kulturne dejavnosti bo podelil nagrado za življenjsko delo in pet odličij posameznikom in skupini, ki pomembno soustvarjajo ljubiteljsko kulturo v svojem lokalnem ali širšem okolju. Ministrstvo za kulturo je sklenilo pogodbo za celovito obnovo in rekonstrukcijo objekta ob Prešernovi domačiji. Dela bo izvajalo podjetje, ki je že rekonstruiralo domačijo in prenovilo Prešernovo rojstno hišo, ki jo bodo za javnost spet odprli ob letošnjem kulturnem prazniku.

Nagrade Javnega sklada za kulturne dejavnosti in prenova Prešernove hiše v Vrbi

Javni sklad RS za kulturne dejavnosti bo podelil nagrado za življenjsko delo in pet odličij posameznikom in skupini, ki pomembno soustvarjajo ljubiteljsko kulturo v svojem lokalnem ali širšem okolju. Ministrstvo za kulturo je sklenilo pogodbo za celovito obnovo in rekonstrukcijo objekta ob Prešernovi domačiji. Dela bo izvajalo podjetje, ki je že rekonstruiralo domačijo in prenovilo Prešernovo rojstno hišo, ki jo bodo za javnost spet odprli ob letošnjem kulturnem prazniku.

Jože Bartolj

kulturaJSKDprenova Prešernove domačije

Komentar tedna

VEČ ... |
Milan Knep: Razlika med tradicionalno in krščansko družino

Pred uveljavitvijo novega Družinskega zakonika leta 2019 smo mnogi v naši družbi močno nasprotovali takšnemu pojmovanju zakona in družine, kot je sedaj uzakonjen. Pri tem smo se sklicevali tudi na t. i. tradicionalno družino. Izhajali smo iz prepričanja, da je lahko zakon samo skupnost moškega in ženske. Zvezi dveh oseb istega spola naj država sicer zagotovi pravno varnost, ne pa tudi nenaravne pravice do posvojitve otrok in heterologne oploditve. Tradicijo ruši tudi izenačitev zunajzakonske skupnosti z zakonsko skupnostjo moškega in ženske, ki se poročita pred matičarjem ali v Cerkvi. Po naravi stvari je takšna izenačitev nedopustna. Kako sprevrženo je, da je cerkvena poroka v naši državi brez pravne vrednosti, čeprav je sklenjena po temeljiti pripravi, in po pravno zelo dodelanem postopku, ki se je oblikoval skozi stoletja. 

Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

Milan Knep: Razlika med tradicionalno in krščansko družino

Pred uveljavitvijo novega Družinskega zakonika leta 2019 smo mnogi v naši družbi močno nasprotovali takšnemu pojmovanju zakona in družine, kot je sedaj uzakonjen. Pri tem smo se sklicevali tudi na t. i. tradicionalno družino. Izhajali smo iz prepričanja, da je lahko zakon samo skupnost moškega in ženske. Zvezi dveh oseb istega spola naj država sicer zagotovi pravno varnost, ne pa tudi nenaravne pravice do posvojitve otrok in heterologne oploditve. Tradicijo ruši tudi izenačitev zunajzakonske skupnosti z zakonsko skupnostjo moškega in ženske, ki se poročita pred matičarjem ali v Cerkvi. Po naravi stvari je takšna izenačitev nedopustna. Kako sprevrženo je, da je cerkvena poroka v naši državi brez pravne vrednosti, čeprav je sklenjena po temeljiti pripravi, in po pravno zelo dodelanem postopku, ki se je oblikoval skozi stoletja. 

Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

Milan Knep

komentardružba

Spominjamo se

VEČ ... |
Spominjamo se dne 23. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 23. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ... |
Žganci

Sestra Nikolina je povedala, kako naredimo koruzne in ajdove žgance, ki zelo sodijo k joti ali segedinu. Za koruzne potrebujemo koruzni zdrob, in sicer v 1 ½ l vode (ki jih lahko dodamo še malo olja masla ali pa žlico zaseke tako, da je voda malo pomaščen) stresemo ½ l zdroba. Solimo in takoj začnemo z mešanjem ter počakamo do vrenja. Mešamo 15-20 minut, da se zgosti. Poleti jih lahko jemo s kislim mlekom ali pa zraven ponudimo solato. Ajdove žgance pa zakuhamo v vrelo, slano vodo. Ajdovo moko pomešam z malo pšenične, skupaj presejem in potem stresem v vrelo vodo. Potrebujmo ¾ l vode za ½ k ajdove moke. Kuhamo v večjem, višjem loncu. Ko voda začne vreti, vsujemo kupček moke in pokrijemo. Vrelec vode mora priti čez moko. Nato v moko z ročajem kuhalnice naredimo luknjo in pustimo vreti 10-15 minut. Vodo odcedimo v skledo in začnemo mešati (najbolje z veliko dvorogeljno vilico - leseno ali pa kovinsko). Med mešanjem počasi prilivamo žgančevko. Prilivam toliko časa, da se začnejo delati žganci. Nato zabelimo z vročo maščobo (ocvirki, zaseka, raztopljeno maslo), tako da zacvrči. Nato jih z vilicami zdrobimo. Če skuhamo večjo količino, jih nadrobimo po delih.  

Žganci

Sestra Nikolina je povedala, kako naredimo koruzne in ajdove žgance, ki zelo sodijo k joti ali segedinu. Za koruzne potrebujemo koruzni zdrob, in sicer v 1 ½ l vode (ki jih lahko dodamo še malo olja masla ali pa žlico zaseke tako, da je voda malo pomaščen) stresemo ½ l zdroba. Solimo in takoj začnemo z mešanjem ter počakamo do vrenja. Mešamo 15-20 minut, da se zgosti. Poleti jih lahko jemo s kislim mlekom ali pa zraven ponudimo solato. Ajdove žgance pa zakuhamo v vrelo, slano vodo. Ajdovo moko pomešam z malo pšenične, skupaj presejem in potem stresem v vrelo vodo. Potrebujmo ¾ l vode za ½ k ajdove moke. Kuhamo v večjem, višjem loncu. Ko voda začne vreti, vsujemo kupček moke in pokrijemo. Vrelec vode mora priti čez moko. Nato v moko z ročajem kuhalnice naredimo luknjo in pustimo vreti 10-15 minut. Vodo odcedimo v skledo in začnemo mešati (najbolje z veliko dvorogeljno vilico - leseno ali pa kovinsko). Med mešanjem počasi prilivamo žgančevko. Prilivam toliko časa, da se začnejo delati žganci. Nato zabelimo z vročo maščobo (ocvirki, zaseka, raztopljeno maslo), tako da zacvrči. Nato jih z vilicami zdrobimo. Če skuhamo večjo količino, jih nadrobimo po delih.  

Matjaž Merljak

kuhajmo