Is podcast
Prilika o ljuljki med pšenico (Matej 13,24-30)
Podal jim je drugo priliko; rekel je: »Nebeško kraljestvo je podobno človeku, ki je posejal dobro seme na svoji njivi. Medtem ko so ljudje spali, je prišel njegov sovražnik, zasejal ljuljko med pšenico in odšel. Ko je setev zrastla in šla v klasje, se je pokazala tudi ljuljka. Prišli so gospodarjevi služabniki in mu rekli: ›Gospod, ali nisi posejal dobrega semena na svoji njivi? Od kod torej ljuljka?‹ Dejal jim je: ›Sovražen človek je to storil.‹ Služabniki pa so mu rekli: ›Hočeš torej, da gremo in jo poberemo?‹ ›Nikakor,‹ je dejal, ›da morda med pobiranjem ljuljke ne izpulite z njo vred tudi pšenice. Pustite, naj oboje skupaj raste do žetve. Ob času žetve pa porečem žanjcem: Zberite najprej ljuljko in jo povežite v snope, da jo sežgemo, pšenico pa spravite v mojo žitnico.‹«
Duhovni nagovor je pripravil ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore.
Prilika o ljuljki med pšenico (Matej 13,24-30)
Podal jim je drugo priliko; rekel je: »Nebeško kraljestvo je podobno človeku, ki je posejal dobro seme na svoji njivi. Medtem ko so ljudje spali, je prišel njegov sovražnik, zasejal ljuljko med pšenico in odšel. Ko je setev zrastla in šla v klasje, se je pokazala tudi ljuljka. Prišli so gospodarjevi služabniki in mu rekli: ›Gospod, ali nisi posejal dobrega semena na svoji njivi? Od kod torej ljuljka?‹ Dejal jim je: ›Sovražen človek je to storil.‹ Služabniki pa so mu rekli: ›Hočeš torej, da gremo in jo poberemo?‹ ›Nikakor,‹ je dejal, ›da morda med pobiranjem ljuljke ne izpulite z njo vred tudi pšenice. Pustite, naj oboje skupaj raste do žetve. Ob času žetve pa porečem žanjcem: Zberite najprej ljuljko in jo povežite v snope, da jo sežgemo, pšenico pa spravite v mojo žitnico.‹«
Duhovni nagovor je pripravil ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore.
Prilika o ljuljki med pšenico (Matej 13,24-30)
Podal jim je drugo priliko; rekel je: »Nebeško kraljestvo je podobno človeku, ki je posejal dobro seme na svoji njivi. Medtem ko so ljudje spali, je prišel njegov sovražnik, zasejal ljuljko med pšenico in odšel. Ko je setev zrastla in šla v klasje, se je pokazala tudi ljuljka. Prišli so gospodarjevi služabniki in mu rekli: ›Gospod, ali nisi posejal dobrega semena na svoji njivi? Od kod torej ljuljka?‹ Dejal jim je: ›Sovražen človek je to storil.‹ Služabniki pa so mu rekli: ›Hočeš torej, da gremo in jo poberemo?‹ ›Nikakor,‹ je dejal, ›da morda med pobiranjem ljuljke ne izpulite z njo vred tudi pšenice. Pustite, naj oboje skupaj raste do žetve. Ob času žetve pa porečem žanjcem: Zberite najprej ljuljko in jo povežite v snope, da jo sežgemo, pšenico pa spravite v mojo žitnico.‹«
Duhovni nagovor je pripravil ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore.
»Kakor je Oče mene ljubil, sem tudi jaz vas ljubil. Ostanite v moji ljubezni!« (Jn 15,9).
Duhovni nagovor je pripravil nadškof Marjan Turnšek.
»Kakor je Oče mene ljubil, sem tudi jaz vas ljubil. Ostanite v moji ljubezni!« (Jn 15,9).
Duhovni nagovor je pripravil nadškof Marjan Turnšek.
Škof razmišlja o povezanosti kristjanov z Jezusom kot trto in mladiko ter poudari pomembnost ljubezni do bližnjega in življenja po Jezusovih naukih za obroditev sadov ljubezni.
Škof razmišlja o povezanosti kristjanov z Jezusom kot trto in mladiko ter poudari pomembnost ljubezni do bližnjega in življenja po Jezusovih naukih za obroditev sadov ljubezni.
“Jaz sem dobri pastir in poznam svoje in moje poznajo mene.” (Jn 10, 14)
Duhovni nagovor je pripravil novomeški škof msgr. Andrej Glavan.
“Jaz sem dobri pastir in poznam svoje in moje poznajo mene.” (Jn 10, 14)
Duhovni nagovor je pripravil novomeški škof msgr. Andrej Glavan.
Velika noč praznuje Kristusovo vstajenje in prinaša upanje ter notranji mir. Vera je ključnega pomena za občutenje velikonočnega veselja, saj Kristusovo odrešenje grehov daje upanje in smisel vernikom. S tem je tudi premagal smrt, kar je temelj krščanske vere. Smrt je bila vedno skrivnost, ki jo je težko razumeti, vendar Kristusova vstajenje daje upanje v večno življenje in osmišlja naše življenje na Zemlji.
Velika noč praznuje Kristusovo vstajenje in prinaša upanje ter notranji mir. Vera je ključnega pomena za občutenje velikonočnega veselja, saj Kristusovo odrešenje grehov daje upanje in smisel vernikom. S tem je tudi premagal smrt, kar je temelj krščanske vere. Smrt je bila vedno skrivnost, ki jo je težko razumeti, vendar Kristusova vstajenje daje upanje v večno življenje in osmišlja naše življenje na Zemlji.
Bela nedelja je simbol preobrazbe v Božje otroke. Papež Janez Pavel II. je nedeljo razglasil za nedeljo Božjega usmiljenja. Božje usmiljenje spreminja srca in je ključno za širjenje krščanstva. Papež poziva k veri v Jezusa in spreminjanju sveta.
Bela nedelja je simbol preobrazbe v Božje otroke. Papež Janez Pavel II. je nedeljo razglasil za nedeljo Božjega usmiljenja. Božje usmiljenje spreminja srca in je ključno za širjenje krščanstva. Papež poziva k veri v Jezusa in spreminjanju sveta.
Velika noč je pomemben praznik krščanstva, saj simbolizira vstajenje Jezusa Kristusa od mrtvih. Gre za dogodek, ki je ključnega pomena za vero in upanje kristjanov, saj predstavlja zmago življenja nad smrtjo. Ob omembi Velike noči se pogosto primerja z Božičem, praznikom Jezusovega rojstva, ki je morda bolj priljubljen zaradi lažje verjetnosti samega rojstva. Velika noč pa zahteva globljo vero in sprejemanje vstajenja, kot nekaj unikatnega in nepredstavljivega.
Velika noč je pomemben praznik krščanstva, saj simbolizira vstajenje Jezusa Kristusa od mrtvih. Gre za dogodek, ki je ključnega pomena za vero in upanje kristjanov, saj predstavlja zmago življenja nad smrtjo. Ob omembi Velike noči se pogosto primerja z Božičem, praznikom Jezusovega rojstva, ki je morda bolj priljubljen zaradi lažje verjetnosti samega rojstva. Velika noč pa zahteva globljo vero in sprejemanje vstajenja, kot nekaj unikatnega in nepredstavljivega.
Nagovor je pripravil upokojeni ljubljanski nadškof msgr. dr. Anton Stres.
Nedeljo in praznike nam s svojim nagovorom osvetlijo in poglobijo slovenski škofje.
Gost oddaje je bil župnik iz Štepanje vasi kapucin br. Matej Štravs, ki nam je prestavil mučenca dijaka Janeza Pavčiča. Še ne 19 letnega so ga 18. maja 1942 ubili partizani. Bil je član Katoliške akcije, pevec in organist, aktiven v svoji vasi. Okoli sebe je zbiral mlade in jih navduševal za katoliške vrednote. Komunisti so ga označili kot najnevarnejšega človeka v Bizoviku. Prejel je grožnjo s smrtjo, zatem so ga ugrabili, ga mučili in slednjič umorili. Pavčič je eden o pričevalcev na seznamu za prištetje k blaženim.
Ministrstvo za naravne vire in prostor je za letošnje leto izdalo odločbo za odvzem iz narave z odstrelom 176 medvedov. To dejanje so že obsodili društvi Alpe Adria Green in AniMa, v kmetijski oddaji pa ste lahko slišali, kako odločbo vidijo kmetje. Gostili smo mag. Staneta Berganta, visokogorskega ekološkega kmeta iz Kokre, ki v Sindikatu kmetov Slovenije pokriva problematiko tega področja.
V Pulju je tamkajšnje Slovensko kulturno društvo Istra v sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom ter Kinom Valli pripravilo festival Dnevi slovenskega filma. Včerajšnjega odprta in projekcije Vzornika se je udeležil minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. Do četrtka bodo na ogled še filmi Zbudi me, Jezdeca in Telo. Sinoči so v galeriji mestne hiše v Gradcu odprli razstavo del Borisa Gaberščika in Branka Lenarta, dveh pomembnih protagonistov slovenske in avstrijske fotografske scene. V prireditvenem centru iKult v Celovcu bodo v tem večeru pod naslovom »Vinko Möderndorfer – 130-letnica rojstva« predstavili knjigo in film o tem pomembnem predagogu in etnografu, doma iz Zilje na avstrijskem Koroškem. O njem bosta govorila vnukinja, šansonjeka Vita Mavrič ter vnuk, književnik in režiser Vinko Möderndorfer.
Kako je na zelenjavnih vrtovih v času, ko je vreme zelo spremenljivo, ko so pred nami še ledeni možje, za katere ni povsem jasno, kako zelo nas bodo ohladili. Polži so že nadvse aktivni, pojavlja se plesen, sadike plodovk čakajo, da pridejo na stalno mesto. Kdaj je pravi čas za presajanje še zadnjih sadik in na kaj moramo biti pozorni pri presajanju. To je le nekaj vprašanj, na katera je odgovarjala ga. Fanči Perdih, vodja prve ekološke semenarske hiše v Sloveniji, Amarant.
Andrej Majcen, katerega življenje spoznavamo v letošnjih šmarnicah za otroke, je svojo prvo učiteljsko službo dobil na Radni pri Sevnici. Poučeval je otroke drugega in tretjega razreda iz revnejših družin. Spoznali smo, da je živel poleg salezijanskega zavoda.
Odprtje razstave risb akademskega kiparja MIRSADA BEGIĆA z naslovom: KRIŽANI V PIRANSKIH CERKVAH bo (9.5.) v cerkvi Svete Trojice na Vrhniki. Pogovor o romanu Marija Čuka Fojba bo v ponedeljek, 13. maja na Slovenski matici v Ljubljani. V Novi Gorici prenova Trga Evropa, ki bo osrednjega prizorišča Evropske prestolnice kulture 2025. Drugi mednarodni festival Baletne noči bo sredi junija v Cankarjevem domu posvečen Vaclavu Nižinskem.
Avtor razpravlja o naraščajoči politični polarizaciji v Sloveniji in nevarnostih ideološkega radikalizma. Opozarja na zgodovinske vzorce in politične projekcije, ki oblikujejo sodobno družbeno klimo, ter poudarja pomen svobodnega mišljenja in kritične distance. Ta poglobljen vpogled vpliva na razumevanje slovenske politične krajine in spodbuja k dialogu o tem, kako se družba lahko sooči z izzivi radikalizma in politične polarizacije.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Po dveh letih političnih obljub o večji dostopnosti stanovanj za mlade, so le-ti siti obljub in vlado pozivajo, naj mlade in pogoje za samostojno življenje postavi kot prioriteto v državnem proračunu. Člani Mladinskega sveta Slovenije so podali svoje predloge.