Is podcast
Temeljno vprašanje je, kaj sovražni govor pravzaprav je oziroma kaj je tisto, kar ga določa. Na podlagi obstoječih ali dosegljivih pisnih virov je sovražni govor vsako izražanje, ki spodbuja in razpihuje rasno, versko, spolno ali kakšno drugo sovraštvo do posameznika ali skupine ljudi. A ta razlaga le delno pojasni, kaj je sovražni govor.
Temeljno vprašanje je, kaj sovražni govor pravzaprav je oziroma kaj je tisto, kar ga določa. Na podlagi obstoječih ali dosegljivih pisnih virov je sovražni govor vsako izražanje, ki spodbuja in razpihuje rasno, versko, spolno ali kakšno drugo sovraštvo do posameznika ali skupine ljudi. A ta razlaga le delno pojasni, kaj je sovražni govor.
Temeljno vprašanje je, kaj sovražni govor pravzaprav je oziroma kaj je tisto, kar ga določa. Na podlagi obstoječih ali dosegljivih pisnih virov je sovražni govor vsako izražanje, ki spodbuja in razpihuje rasno, versko, spolno ali kakšno drugo sovraštvo do posameznika ali skupine ljudi. A ta razlaga le delno pojasni, kaj je sovražni govor.
Komentar Časnik.si
Po mnenju avtorja je Golobova vlada po vseh merilih in kazalcih najslabša vlada, ki jih je Slovenija do sedaj imela. Normalnost se je spremenila v “nenormalnost”, odgovorno oblastniško ravnanje v oblastniško norčevanje iz ljudi in vladavino prava v vladavino izigravanja prava. Po treh letih medijskih in drugih manipulacij se je končno prebudila civilna družba. Protesti različnih družbenih skupin kažejo, da je ljudem dovolj obljub in norčevanja iz njih. V času Janševe vlade so ulice branile demokracijo, sedaj pa so protestniki prikazani kot žrtve. Vse več znakov kaže na to, da bodo sedanji protesti prinesli “novo pomlad” in razvoj Slovenije obrnili v pravo smer.
Komentar Časnik.si
Po mnenju avtorja je Golobova vlada po vseh merilih in kazalcih najslabša vlada, ki jih je Slovenija do sedaj imela. Normalnost se je spremenila v “nenormalnost”, odgovorno oblastniško ravnanje v oblastniško norčevanje iz ljudi in vladavino prava v vladavino izigravanja prava. Po treh letih medijskih in drugih manipulacij se je končno prebudila civilna družba. Protesti različnih družbenih skupin kažejo, da je ljudem dovolj obljub in norčevanja iz njih. V času Janševe vlade so ulice branile demokracijo, sedaj pa so protestniki prikazani kot žrtve. Vse več znakov kaže na to, da bodo sedanji protesti prinesli “novo pomlad” in razvoj Slovenije obrnili v pravo smer.
Komentar Časnik.si
Avtor izpostavlja, da nas od nastopa Golobove vlade vladajoči in njim naklonjeni mediji ves čas prepričujejo in želijo prepričati, da živimo v svobodi, v času Janševe vlade pa naj bi živeli v diktaturi. V komentarju nam osvetli primerjavo med obema vladama, saj dejstva kažejo drugačno sliko.
Komentar Časnik.si
Avtor izpostavlja, da nas od nastopa Golobove vlade vladajoči in njim naklonjeni mediji ves čas prepričujejo in želijo prepričati, da živimo v svobodi, v času Janševe vlade pa naj bi živeli v diktaturi. V komentarju nam osvetli primerjavo med obema vladama, saj dejstva kažejo drugačno sliko.
Komentar Časnik.si
https://casnik.si/8-marec-dan-zmage-delovnih-zena-a-le-nasih/
Ponovimo nekaj zgodovinskih dejstev. Sklep o praznovanju dneva delovnih žena je bil sprejet na drugi mednarodni konferenci socialističnih žensk leta 1910, prvič so ga v nekaterih evropskih državah ženske praznovale 1911. leta. Program in smisel praznika: boj za ekonomsko, politično in socialno enakopravnost žensk. Za praznični dan je bil določen 19. marec (sv. Jožef!?), ki se je marsikje v zahodnih državah obdržal še nadaljnja leta. Kmalu pa se je kot praznični dan začel uveljavljati tudi 8. marec v spomin na ženske demonstracije leta 1917 v Petrogradu. Američanke so prvič praznovale že 28. februarja 1909, torej še pred nekaterimi Evropejkami. Šele leta 1977 so v generalni skupščini OZN sprejeli resolucijo, s katero je 8. marec postal mednarodni (svetovni) dan žena. S tem je bila dokončno odpravljena zmeda z datumi in sprejeta pobuda (vsiljevanje) za praznovanje po vsem svetu. Kako je s praznovanjem v muslimanskih državah lahko samo ugibamo. Na kateri dan v marcu so naše ženske praznovale v prvi Jugoslaviji, v kolikor sploh so, je težko zanesljivo trditi. Vsekakor je bil dan žena v senci materinskega dne, to je 25. marca.
Komentar Časnik.si
https://casnik.si/8-marec-dan-zmage-delovnih-zena-a-le-nasih/
Ponovimo nekaj zgodovinskih dejstev. Sklep o praznovanju dneva delovnih žena je bil sprejet na drugi mednarodni konferenci socialističnih žensk leta 1910, prvič so ga v nekaterih evropskih državah ženske praznovale 1911. leta. Program in smisel praznika: boj za ekonomsko, politično in socialno enakopravnost žensk. Za praznični dan je bil določen 19. marec (sv. Jožef!?), ki se je marsikje v zahodnih državah obdržal še nadaljnja leta. Kmalu pa se je kot praznični dan začel uveljavljati tudi 8. marec v spomin na ženske demonstracije leta 1917 v Petrogradu. Američanke so prvič praznovale že 28. februarja 1909, torej še pred nekaterimi Evropejkami. Šele leta 1977 so v generalni skupščini OZN sprejeli resolucijo, s katero je 8. marec postal mednarodni (svetovni) dan žena. S tem je bila dokončno odpravljena zmeda z datumi in sprejeta pobuda (vsiljevanje) za praznovanje po vsem svetu. Kako je s praznovanjem v muslimanskih državah lahko samo ugibamo. Na kateri dan v marcu so naše ženske praznovale v prvi Jugoslaviji, v kolikor sploh so, je težko zanesljivo trditi. Vsekakor je bil dan žena v senci materinskega dne, to je 25. marca.
Komentar Časnik.si
Z besedami »pomni človek, da si prah in da se v prah povrneš«, smo vstopili v postni čas. Čas, ko premišljujemo o lastni minljivosti in veri v presežno. V teh dneh je zato tudi priložnost, da nase in na druge pogledamo z usmiljenjem ter nežnostjo. Vsak dan nam narekuje mnogo obveznosti in nas vodi v pomanjkanje časa, da bi našli stik najprej s sabo in nato z bližnjimi. Ali je res, da nam ne preostane drugega, kot da se prepustimo toku vseh opravkov in zahtev okolice?
Komentar Časnik.si
Z besedami »pomni človek, da si prah in da se v prah povrneš«, smo vstopili v postni čas. Čas, ko premišljujemo o lastni minljivosti in veri v presežno. V teh dneh je zato tudi priložnost, da nase in na druge pogledamo z usmiljenjem ter nežnostjo. Vsak dan nam narekuje mnogo obveznosti in nas vodi v pomanjkanje časa, da bi našli stik najprej s sabo in nato z bližnjimi. Ali je res, da nam ne preostane drugega, kot da se prepustimo toku vseh opravkov in zahtev okolice?
Komentar Časnik.si
Avtor je razmišljal o odločbi Ustavnega sodišča o Zakonu o RTV Slovenija.
Komentar Časnik.si
Avtor je razmišljal o odločbi Ustavnega sodišča o Zakonu o RTV Slovenija.
Komentar Časnik.si
Avtor v komentarju poziva ministrico za kulturo dr. Asto Vrečko, da ni nikoli prepozno prepoznati svoje zmote in naj ji bo s svojim odstopom zgled ministrica za notranje zadeve.
Komentar Časnik.si
Avtor v komentarju poziva ministrico za kulturo dr. Asto Vrečko, da ni nikoli prepozno prepoznati svoje zmote in naj ji bo s svojim odstopom zgled ministrica za notranje zadeve.
Komentar Časnik.si
Vprašanje za g. ministra Bešič Loredana in g. Šebedra je: Kako bo pri vaši »profesionalni« sestavi svetov zavodov z njihovo odgovornostjo? Želel bi, da končno začnemo prenašati v naše delo tudi odgovornost, ki je do sedaj ni bilo, če izvzamem osebni občutek odgovornosti posameznika do bolnika, česar tudi nimamo vsi!
Komentar je pripravil prim. Janez Remškar, dr. med.
Komentar Časnik.si
Vprašanje za g. ministra Bešič Loredana in g. Šebedra je: Kako bo pri vaši »profesionalni« sestavi svetov zavodov z njihovo odgovornostjo? Želel bi, da končno začnemo prenašati v naše delo tudi odgovornost, ki je do sedaj ni bilo, če izvzamem osebni občutek odgovornosti posameznika do bolnika, česar tudi nimamo vsi!
Komentar je pripravil prim. Janez Remškar, dr. med.
Komentar Časnik.si
Avtorica v komentarju predstavi svoje razmišljanje o tem, kaj se po epidemiji dogaja z otroki v šolskih klopeh. Pestijo jih ocenjevanja in prehiter tempo učenja, ki mu zaradi pomanjkanja razlage niso zmožni slediti. Zato se znajdejo v stiskah, ki se odražajo tudi v nasilnem in nestrpnem vedenju ali samodestruktivnih vzgibih. Peršolja meni, da bi si za zgled pri reševanju tovrstnih težav morali vzeti skandinavske države, ki v ospredje ne postavljajo več učnih načrtov, ampak krepijo socialno-emocionalne veščine.
Komentar Časnik.si
Avtorica v komentarju predstavi svoje razmišljanje o tem, kaj se po epidemiji dogaja z otroki v šolskih klopeh. Pestijo jih ocenjevanja in prehiter tempo učenja, ki mu zaradi pomanjkanja razlage niso zmožni slediti. Zato se znajdejo v stiskah, ki se odražajo tudi v nasilnem in nestrpnem vedenju ali samodestruktivnih vzgibih. Peršolja meni, da bi si za zgled pri reševanju tovrstnih težav morali vzeti skandinavske države, ki v ospredje ne postavljajo več učnih načrtov, ampak krepijo socialno-emocionalne veščine.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 29. marec 2023 ob 05-ih
Globine
V misijonskih Globinah, smo se vprašali, ali se temelji reda res podirajo? Kakšno vlogo igrata »popolna svoboda« in individualizem, s katerima je prežeta današnja zahodna družba? Kje je mesto Cerkve in kristjanov v svetu, ki ne priznava nobene avtoritete več? Z nami sta bila jezuit p. Damjan Ristić in nevropsihiater dr. Jože Magdič, ki sta odgovarjala tudi na vprašanja poslušalcev.
Doživetja narave
V Doživetjih narave smo lovili ribe, jih pripravili na ognju za večerjo in prenočili v šotorih. S programom odklopa za fante in ob navdihu sporočil iz knjige Divji v srcu so začeli na Osnovni šoli Alojzija Šuštarja mlade nagovarjati že pred časom. O pomenu vzgoje v naravi, odpravah v divjino in učilnici v naravi so v tednu katoliškega šolstva spregovorili učitelja športne vzgoje Uroš Kermavt in Denis Milošič ter učitelj praktikuma Klemen Banko.
Radijski misijon 2023
Dominik Križnik, dijak, prostovoljec in športnik, je vrsto let vstajal zgodaj zjutraj in še pred začetkom pouka, v sklopu projektov Karitas, pomagal pri delitvi paketov hrane. Zaupal nam je izkušnjo svoje poti iskanja Boga in kako je pri tem pomemben zgled in pomoč skupnosti.
Sol in luč
Se tudi vi zgolj prebijate skozi življenje in vaše srce odpoveduje? Vdihnite molitev in izdihnite skrbi! Tako svetuje mati petih otrok.
“Z obilo humorja predaja mamam skrivnost, kako se lahko nepopolna in prezaposlena mama neprestano zateka v Božji objem. Dnevi, ko gre vse narobe, sanjarjenje o sproščanju na plaži, telefon, ki ga ne moremo spustiti iz rok,” so zapisali pri Založbi Emanuel, kjer je knjiga tudi izšla.
Radijski misijon 2023
Dominik Križnik, dijak, prostovoljec in športnik, je vrsto let vstajal zgodaj zjutraj in še pred začetkom pouka, v sklopu projektov Karitas, pomagal pri delitvi paketov hrane. Zaupal nam je izkušnjo svoje poti iskanja Boga in kako je pri tem pomemben zgled in pomoč skupnosti.
Svetovalnica
V misijonski Svetovalnici je bil z nami frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. O skupnosti, ki je središčna tema sredinega misijonskega dne, nismo samo govorili, ampak smo jo skupaj s poslušalci tudi soustvarjali. Skupnost pride naproti posamezniku, ko je v stiski in išče rešitve na svoji življenjski poti. Glavna Jezusova zapoved govori tudi o tem, da moramo ljubiti sebe. Kaj to pomeni?
Duhovna misel
Predvsem se med seboj goreče ljubite, ker ljubezen pokrije množico grehov (Prvo Petrovo pismo 4, 8).
Rožni venec
Molili so radijski sodelavci. Molitev je vodil bolniški župnik Miro Šlibar.