Pevci zapojte, godci zagodte
Za tokratno oddajo o ljudski glasbi smo pobrskali po našem bogatem arhivu in pripravili nekaj odlomkov, ki smo jih zvočno dokumentirali na naših popotovanjih in srečanjih s pevci in godci po Sloveniji.
Oblikovali so jo družina Germín iz Rotmána, naselja v občini Juršinci, pevci ljudskih pesmi Folklornega društva Val Piran in Pevska skupina društva Šola zdravja Domžale.
Pevci zapojte, godci zagodte
Za tokratno oddajo o ljudski glasbi smo pobrskali po našem bogatem arhivu in pripravili nekaj odlomkov, ki smo jih zvočno dokumentirali na naših popotovanjih in srečanjih s pevci in godci po Sloveniji.
Oblikovali so jo družina Germín iz Rotmána, naselja v občini Juršinci, pevci ljudskih pesmi Folklornega društva Val Piran in Pevska skupina društva Šola zdravja Domžale.
Življenje išče pot
Osamljenost je danes stiska številnih ljudi. Razlogi so različni. A kako priti ven iz teh težkih občutkov, ki imajo vpliv tudi na zdravje človeka? Ena od možnosti je Šola zdravja in njihov program Dihajmo z naravo, ki poteka enkrat tedensko na več lokacijah po Sloveniji. Vodijo jo prostovoljci, ki so povezani v Društvo Šola zdravja. Vodijo tudi vsakodnevne jutranje ure telovadbe na prostem. Vodja projekta Dihajmo z naravo Andraž Purger je povedal, kdo lahko postane prostovoljec.
Življenje išče pot
Osamljenost je danes stiska številnih ljudi. Razlogi so različni. A kako priti ven iz teh težkih občutkov, ki imajo vpliv tudi na zdravje človeka? Ena od možnosti je Šola zdravja in njihov program Dihajmo z naravo, ki poteka enkrat tedensko na več lokacijah po Sloveniji. Vodijo jo prostovoljci, ki so povezani v Društvo Šola zdravja. Vodijo tudi vsakodnevne jutranje ure telovadbe na prostem. Vodja projekta Dihajmo z naravo Andraž Purger je povedal, kdo lahko postane prostovoljec.
Življenje išče pot
Društvo Šola zdravja že več let pripravlja program Dihajmo z naravo, ki se je znova začel v tem mesecu. Kako vaje blagodejno vplivajo na človekovo telo in dušo, nam je povedal Andraž Purgar iz Društva Šola zdravja. Pomembna je tudi socialna plat programa, saj omogoča druženje, ki premaguje danes precej razširjeno osamljenost.
Življenje išče pot
Društvo Šola zdravja že več let pripravlja program Dihajmo z naravo, ki se je znova začel v tem mesecu. Kako vaje blagodejno vplivajo na človekovo telo in dušo, nam je povedal Andraž Purgar iz Društva Šola zdravja. Pomembna je tudi socialna plat programa, saj omogoča druženje, ki premaguje danes precej razširjeno osamljenost.
Življenje išče pot
Društvo Šola Zdravja uspešno deluje že več let. Vaditelji sak dan po različnih krajih Slovenije pripravljajo vadbo na prostem z imenom Tisoč gibov . Uspešna pa je tudi njihova druga aktivnost in sicer Dihajmo z naravo, ki je na voljo enkrat na teden in je sofinancirana z Ministrstva za zdravje. Začeli so že četrto sezono. Katere vaje sproščanja izvajajo, nam je povedal Andraž Purgar.
Življenje išče pot
Društvo Šola Zdravja uspešno deluje že več let. Vaditelji sak dan po različnih krajih Slovenije pripravljajo vadbo na prostem z imenom Tisoč gibov . Uspešna pa je tudi njihova druga aktivnost in sicer Dihajmo z naravo, ki je na voljo enkrat na teden in je sofinancirana z Ministrstva za zdravje. Začeli so že četrto sezono. Katere vaje sproščanja izvajajo, nam je povedal Andraž Purgar.
Pevci zapojte, godci zagodte
Redno tedensko oddajo o slovenski ljudski glasbi so tokrat oblikovali Pevska skupina Društva Šola zdravja Domžale, Jablovški pevci ter Jožica Pustoslemšek in Ivan Retko iz Primoža pri Ljubnem.
Pevci zapojte, godci zagodte
Redno tedensko oddajo o slovenski ljudski glasbi so tokrat oblikovali Pevska skupina Društva Šola zdravja Domžale, Jablovški pevci ter Jožica Pustoslemšek in Ivan Retko iz Primoža pri Ljubnem.
Svetovalnica
Spregovorili smo o pomenu rednega gibanja in vadbe na prostem v vseh letnih časih. Redna vadba “1000 gibov” vsak dan združuje kar 245 skupin po vsej Sloveniji, njihov zaščitni znak je oranžna barva. Da gre za veliko več kot za premikanje okorelih sklepov, sta poudarila gosta iz društva Šola zdravja Silvica Erlih in Andraž Purger, ki je spregovoril tudi o novem programu Dihamo z naravo. Gre za za vaje, ki pomagajo sproščati živčni sistem, umirjati um in čustveno napetost.
Svetovalnica
Spregovorili smo o pomenu rednega gibanja in vadbe na prostem v vseh letnih časih. Redna vadba “1000 gibov” vsak dan združuje kar 245 skupin po vsej Sloveniji, njihov zaščitni znak je oranžna barva. Da gre za veliko več kot za premikanje okorelih sklepov, sta poudarila gosta iz društva Šola zdravja Silvica Erlih in Andraž Purger, ki je spregovoril tudi o novem programu Dihamo z naravo. Gre za za vaje, ki pomagajo sproščati živčni sistem, umirjati um in čustveno napetost.
Pevci zapojte, godci zagodte
Društvo Šola zdravja je nevladna organizacija, ki združuje ljudi z namenom izvajanja jutranje vadbe na prostem v vseh letnih časih. Njihov prepoznavni znak je oranžna barva. Projekt Društva Šola zdravja deluje od leta 2006, ko je nastala prva skupina v Celju. Trenutno deluje okoli 250 skupin v 90 občinah. Zelo aktivni so tudi člani, oziroma članice omenjenega društva v Domžalah, ki jih 10-o leto poleg jutranje telovadbe, druži tudi ljudska pesem. Pevsko skupino društva Šola zdravja Domžale smo predstavili v oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Društvo Šola zdravja je nevladna organizacija, ki združuje ljudi z namenom izvajanja jutranje vadbe na prostem v vseh letnih časih. Njihov prepoznavni znak je oranžna barva. Projekt Društva Šola zdravja deluje od leta 2006, ko je nastala prva skupina v Celju. Trenutno deluje okoli 250 skupin v 90 občinah. Zelo aktivni so tudi člani, oziroma članice omenjenega društva v Domžalah, ki jih 10-o leto poleg jutranje telovadbe, druži tudi ljudska pesem. Pevsko skupino društva Šola zdravja Domžale smo predstavili v oddaji o ljudski glasbi.
Življenje išče pot
Vsak od nas ima željo po zdravju, vendar vsakdo nima znanja, kako priti do njega. Zato so dobrodošli ambasadorji društva Šola zdravja, ki prenašajo svoje znanje in za redno gibanje navdušujejo druge. Predsednica društva Šola zdravja Zdenka Katkič je spregovorila o tem, kako priti v stik z njimi kako vam bodo pomagali ustanoviti skupino v vašem kraju.
Življenje išče pot
Vsak od nas ima željo po zdravju, vendar vsakdo nima znanja, kako priti do njega. Zato so dobrodošli ambasadorji društva Šola zdravja, ki prenašajo svoje znanje in za redno gibanje navdušujejo druge. Predsednica društva Šola zdravja Zdenka Katkič je spregovorila o tem, kako priti v stik z njimi kako vam bodo pomagali ustanoviti skupino v vašem kraju.
Komentar tedna
Skrajni čas je, da demokratična Slovenija, naslednica totalitarne države, opravi državniško dolžnost in rehabilitira nedolžne žrtve tega nasilja, kot je večina Evrope rehabilitirala žrtve fašizma, komunizma in nacizma. Dostojno je treba pokopati mrtve, označiti krivce in uresničiti demokratične standarde, ki so pogoj za spravo, kot so naša društva zapisala v Izjavi 1945 z naslovom »Edinost sreča sprava, k nam naj nazaj se vrnejo«.
Doživetja narave
Oddajo smo posvetili 30-letnici delovanja astronomskega krožka Gimnazije Šentvid v Ljubljani. Mentorja Klemen Blokar in Andrej Lajovic sta predstavila pestro zgodovino in dejavnost krožka. Med drugim organizirajo redna srečanja za upokojence, ki si želijo pogledati v vesolje, na strehi imajo svoj observatorij, prav tako so lastniki prvega radijskega teleskopa v Sloveniji. Bogate izkušnje so nabirali tudi z dogodki, na katere so vabili zanimive goste, med njimi je bila astronavtka Sunita Williams iz NASE.
Sol in luč
Delati kar je prikladno, pomeni slediti slepemu impulzu. Je kratkoročna korist. Je ozko in sebično. Laže, da doseže svoje. Ničesar ne upošteva. Nezrelo je in neodgovorno.
To je le delček vsebine tokratne oddaje v kateri smo slišali nekaj odlomkov iz knjige Jordana B. Petersona, 12 Pravil za življenje.
Za življenje
Gostili smo frančiškana in kliničnega psihologa p. dr. Christiana Gostečnika. Spregovorili smo o primerih, ko so materam pred desetletji v porodnišnici povedali, da je njihov otrok ob porodu umrl, vendar ga niso imele možnosti videti. Ob sumu, da je bil njihov otrok morda prodan, se odpirajo velike bolečine in rane. Kako živeti z njimi? Resnice namreč večini ne bo uspelo nikoli izvedeti. Svoje vprašanje gostu za naslednjo oddajo lahko pošljete na za.zivljenje@ognjice.si
Svetovalnica
Pljučna hipertenzija svojih bolnikov ne izbira glede na starost in spol. Gre za bolezen, ki prizadene pljuča in srce. Nastane lahko zaradi številnih vzrokov, vsem pa je skupno, da vodijo do zoženja ali zamašitve pljučnih arterij. Kdaj pomisliti na to, da gre lahko za pljučno hipertenzijo in kakšne so možnosti zdravljenja? Naša gostja je bila specialistka interne medicine dr. Polona Mlakar
Kulturni utrinki
Tokrat smo povabili na klavirski recital ob zaključku glasbenega šolanja pianistke Klare Kolonič v Zavodu svetega Stanislava.
Komentar tedna
Skrajni čas je, da demokratična Slovenija, naslednica totalitarne države, opravi državniško dolžnost in rehabilitira nedolžne žrtve tega nasilja, kot je večina Evrope rehabilitirala žrtve fašizma, komunizma in nacizma. Dostojno je treba pokopati mrtve, označiti krivce in uresničiti demokratične standarde, ki so pogoj za spravo, kot so naša društva zapisala v Izjavi 1945 z naslovom »Edinost sreča sprava, k nam naj nazaj se vrnejo«.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalec je sestro Nikolino prosil za pomoč pri pripravi carskega praženca. Potrebujemo 3 jajca, ¾ l mleka, 1 žlica soli, 2 ½ dl moke, sol. Rumenjake, sol in mleko zmiksamo. Nato dodamo moko. Dobiti moramo gostejšo zmes, kot za palačinke. Na koncu dodamo sneg, ki ga solimo in nato nežno, rahlo zamešamo. Postopek lahko poenostavimo, da v mleko zamešamo cela jajca ... Praženec bo bolj rahel, če bomo dodali tudi kakšno žlico piva ali radenske (če imamo odprto). Dobro bo tudi, če masa pol ure počiva. Takrat se bo tudi videla prava gostota in lahko še dodamo malo tekočine. Polovico mase vlijemo v posodo, kjer smo prej pogreli olje. Najlepše se peče v kakšni litoželezni ponvi. Nato to obračamo in trgamo. Veliko koščkov izberemo po okusu in željah. Jed sladkamo z marmelado ali sladkorjem (kristalni ali v prahu ali pa z medom), lahko pa zraven ponudimo čežano ali kompot. Lahko pripravimo pečenjak brez sladkorja in zraven ponudimo skledo solate ali pa ga postrežemo po enolončnici ali drugi kremi juhi.