Is podcast
Janez Švajncer o generalu Maistru

Državni praznik Dan Rudolfa Maistra praznujemo 23. november, v spomin na leto 1918, ko je na ta dan general Maister s svojo vojsko razorožil nemško varnostno stražo ter prevzel vojaško oblast v Mariboru. Borec za severno mejo, s pesniškim imenom Vojanov, sodi med najopaznejše slovenske osebnosti 20. stoletja. S svojim pogumnim dejanjem je ob koncu prve svetovne vojne, po razpadu avstro-ogrske monarhije, najprej v Mariboru, nato pa tudi na širšem štajerskem področju uveljavil ljudsko voljo in dosegel, da je velik del slovenskega narodnostnega in govornega področja Štajerske in Koroške prišel pod slovensko oziroma takratno jugoslovansko upravo. O Maistru smo se pogovarjali z Janezom J. Švajncerjem, slovenskim brigadirjem, zgodovinarjem pisateljem, novinarjem, pravnikom, urednikom in veteranom vojne za Slovenijo. V Logatcu je odprl Vojni muzej

Nataša Ličen

kultura izročilo dediščina zgodovina družba pogovor politika

23. 11. 2021
Janez Švajncer o generalu Maistru

Državni praznik Dan Rudolfa Maistra praznujemo 23. november, v spomin na leto 1918, ko je na ta dan general Maister s svojo vojsko razorožil nemško varnostno stražo ter prevzel vojaško oblast v Mariboru. Borec za severno mejo, s pesniškim imenom Vojanov, sodi med najopaznejše slovenske osebnosti 20. stoletja. S svojim pogumnim dejanjem je ob koncu prve svetovne vojne, po razpadu avstro-ogrske monarhije, najprej v Mariboru, nato pa tudi na širšem štajerskem področju uveljavil ljudsko voljo in dosegel, da je velik del slovenskega narodnostnega in govornega področja Štajerske in Koroške prišel pod slovensko oziroma takratno jugoslovansko upravo. O Maistru smo se pogovarjali z Janezom J. Švajncerjem, slovenskim brigadirjem, zgodovinarjem pisateljem, novinarjem, pravnikom, urednikom in veteranom vojne za Slovenijo. V Logatcu je odprl Vojni muzej

Nataša Ličen

VEČ ...|23. 11. 2021
Janez Švajncer o generalu Maistru

Državni praznik Dan Rudolfa Maistra praznujemo 23. november, v spomin na leto 1918, ko je na ta dan general Maister s svojo vojsko razorožil nemško varnostno stražo ter prevzel vojaško oblast v Mariboru. Borec za severno mejo, s pesniškim imenom Vojanov, sodi med najopaznejše slovenske osebnosti 20. stoletja. S svojim pogumnim dejanjem je ob koncu prve svetovne vojne, po razpadu avstro-ogrske monarhije, najprej v Mariboru, nato pa tudi na širšem štajerskem področju uveljavil ljudsko voljo in dosegel, da je velik del slovenskega narodnostnega in govornega področja Štajerske in Koroške prišel pod slovensko oziroma takratno jugoslovansko upravo. O Maistru smo se pogovarjali z Janezom J. Švajncerjem, slovenskim brigadirjem, zgodovinarjem pisateljem, novinarjem, pravnikom, urednikom in veteranom vojne za Slovenijo. V Logatcu je odprl Vojni muzej

Nataša Ličen

kulturaizročilodediščinazgodovinadružbapogovorpolitika

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|2. 8. 2022
Kmečki praznik na Medvedjem Brdu

Kmečki praznik na Medvedjem Brdu je tradicionalna prireditev z bogatim programom, ki se vsako leto odvija prvo nedeljo v avgustu. Predstavitev gorske mehanizacije za kmetovanje, življenje na kmetiji in različna dela ter obrti. Pogovarjali smo se z Matejo Gladek. 

Kmečki praznik na Medvedjem Brdu

Kmečki praznik na Medvedjem Brdu je tradicionalna prireditev z bogatim programom, ki se vsako leto odvija prvo nedeljo v avgustu. Predstavitev gorske mehanizacije za kmetovanje, življenje na kmetiji in različna dela ter obrti. Pogovarjali smo se z Matejo Gladek. 

kultura narava kmetijstv dediščina

Zakladi naše dediščine

Kmečki praznik na Medvedjem Brdu

Kmečki praznik na Medvedjem Brdu je tradicionalna prireditev z bogatim programom, ki se vsako leto odvija prvo nedeljo v avgustu. Predstavitev gorske mehanizacije za kmetovanje, življenje na kmetiji in različna dela ter obrti. Pogovarjali smo se z Matejo Gladek. 

VEČ ...|2. 8. 2022
Kmečki praznik na Medvedjem Brdu

Kmečki praznik na Medvedjem Brdu je tradicionalna prireditev z bogatim programom, ki se vsako leto odvija prvo nedeljo v avgustu. Predstavitev gorske mehanizacije za kmetovanje, življenje na kmetiji in različna dela ter obrti. Pogovarjali smo se z Matejo Gladek. 

Nataša Ličen

kultura narava kmetijstv dediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|26. 7. 2022
Sv. Ema in mogočna gotska cerkev v Šentrupertu

Sv. Ema Krška, njen god obhajamo 27. junija, velja za prvo slovensko svetnico, v nekaterih zapisih beremo, da je bila najbogatejša ženska svojega časa. Natančnejše podatke o njej težko razbiramo, zaradi oddaljenosti in tudi skopih zgodovinskih poročil. Ne ve se točno kdaj, izročilo pa ve, kje se je rodila, približno leta 1000 oz. nekaj deset let prej, na gradu Pilštajn na Kozjanskem. Vsekakor je bila tudi slovenskega rodu. Globoko verna in ob gmotnem bogastvu, ki ji je bilo zaupano s poroko, bogata tudi v duhovnem življenju, zgradila je samostan benediktink v Krki na Koroškem, ki velja za njeno največje delo, zgraditi je dala tudi več cerkva, ena teh je v Šentrupertu na Dolenjskem, posvečena sv. Rupartu, kot izkazuje ime kraja, cerkev, ki velja za eno najlepših gotskih pri nas, z arhitekturno spomeniško vrednostjo. Ko smo pred več leti na radijskem kolesarjenju obiskalo omenjeni kraj, smo vstopili tudi v župnijsko cerkev in posneli pogovor s Stankom Okornom, ki smo ga znova obudili, mesec dni po godu sv. Eme, tudi kot namig za poletni izlet.

Sv. Ema in mogočna gotska cerkev v Šentrupertu

Sv. Ema Krška, njen god obhajamo 27. junija, velja za prvo slovensko svetnico, v nekaterih zapisih beremo, da je bila najbogatejša ženska svojega časa. Natančnejše podatke o njej težko razbiramo, zaradi oddaljenosti in tudi skopih zgodovinskih poročil. Ne ve se točno kdaj, izročilo pa ve, kje se je rodila, približno leta 1000 oz. nekaj deset let prej, na gradu Pilštajn na Kozjanskem. Vsekakor je bila tudi slovenskega rodu. Globoko verna in ob gmotnem bogastvu, ki ji je bilo zaupano s poroko, bogata tudi v duhovnem življenju, zgradila je samostan benediktink v Krki na Koroškem, ki velja za njeno največje delo, zgraditi je dala tudi več cerkva, ena teh je v Šentrupertu na Dolenjskem, posvečena sv. Rupartu, kot izkazuje ime kraja, cerkev, ki velja za eno najlepših gotskih pri nas, z arhitekturno spomeniško vrednostjo. Ko smo pred več leti na radijskem kolesarjenju obiskalo omenjeni kraj, smo vstopili tudi v župnijsko cerkev in posneli pogovor s Stankom Okornom, ki smo ga znova obudili, mesec dni po godu sv. Eme, tudi kot namig za poletni izlet.

kultura narava dediščina

Zakladi naše dediščine

Sv. Ema in mogočna gotska cerkev v Šentrupertu

Sv. Ema Krška, njen god obhajamo 27. junija, velja za prvo slovensko svetnico, v nekaterih zapisih beremo, da je bila najbogatejša ženska svojega časa. Natančnejše podatke o njej težko razbiramo, zaradi oddaljenosti in tudi skopih zgodovinskih poročil. Ne ve se točno kdaj, izročilo pa ve, kje se je rodila, približno leta 1000 oz. nekaj deset let prej, na gradu Pilštajn na Kozjanskem. Vsekakor je bila tudi slovenskega rodu. Globoko verna in ob gmotnem bogastvu, ki ji je bilo zaupano s poroko, bogata tudi v duhovnem življenju, zgradila je samostan benediktink v Krki na Koroškem, ki velja za njeno največje delo, zgraditi je dala tudi več cerkva, ena teh je v Šentrupertu na Dolenjskem, posvečena sv. Rupartu, kot izkazuje ime kraja, cerkev, ki velja za eno najlepših gotskih pri nas, z arhitekturno spomeniško vrednostjo. Ko smo pred več leti na radijskem kolesarjenju obiskalo omenjeni kraj, smo vstopili tudi v župnijsko cerkev in posneli pogovor s Stankom Okornom, ki smo ga znova obudili, mesec dni po godu sv. Eme, tudi kot namig za poletni izlet.

VEČ ...|26. 7. 2022
Sv. Ema in mogočna gotska cerkev v Šentrupertu

Sv. Ema Krška, njen god obhajamo 27. junija, velja za prvo slovensko svetnico, v nekaterih zapisih beremo, da je bila najbogatejša ženska svojega časa. Natančnejše podatke o njej težko razbiramo, zaradi oddaljenosti in tudi skopih zgodovinskih poročil. Ne ve se točno kdaj, izročilo pa ve, kje se je rodila, približno leta 1000 oz. nekaj deset let prej, na gradu Pilštajn na Kozjanskem. Vsekakor je bila tudi slovenskega rodu. Globoko verna in ob gmotnem bogastvu, ki ji je bilo zaupano s poroko, bogata tudi v duhovnem življenju, zgradila je samostan benediktink v Krki na Koroškem, ki velja za njeno največje delo, zgraditi je dala tudi več cerkva, ena teh je v Šentrupertu na Dolenjskem, posvečena sv. Rupartu, kot izkazuje ime kraja, cerkev, ki velja za eno najlepših gotskih pri nas, z arhitekturno spomeniško vrednostjo. Ko smo pred več leti na radijskem kolesarjenju obiskalo omenjeni kraj, smo vstopili tudi v župnijsko cerkev in posneli pogovor s Stankom Okornom, ki smo ga znova obudili, mesec dni po godu sv. Eme, tudi kot namig za poletni izlet.

Nataša Ličen

kultura narava dediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|18. 7. 2022
Noah Charney o kraji umetnin v Sloveniji

Noah Charney je ustanovni član Arce - Združenja za raziskovanje kriminala na področju umetnin. ARCA pospešuje svoje poslanstvo s svojim izobraževalnim programom, raziskavami, publikacijami in osveščanjem javnosti. Kot interdisciplinarna skupina ARCA sodeluje z znanstveniki in sorodnimi strokovnjaki s področja prava, kazenskega pravosodja, varnosti, muzejskih študij, umetnostne zgodovine, arheologije in upravljanja kulturnih virov na nacionalni ter mednarodni ravni, v spodbudo izmenjavi znanja in napredka omenjenega specializiranega področja. 

Noah Charney o kraji umetnin v Sloveniji

Noah Charney je ustanovni član Arce - Združenja za raziskovanje kriminala na področju umetnin. ARCA pospešuje svoje poslanstvo s svojim izobraževalnim programom, raziskavami, publikacijami in osveščanjem javnosti. Kot interdisciplinarna skupina ARCA sodeluje z znanstveniki in sorodnimi strokovnjaki s področja prava, kazenskega pravosodja, varnosti, muzejskih študij, umetnostne zgodovine, arheologije in upravljanja kulturnih virov na nacionalni ter mednarodni ravni, v spodbudo izmenjavi znanja in napredka omenjenega specializiranega področja. 

kultura dediščina zgodovina muzejstvo

Zakladi naše dediščine

Noah Charney o kraji umetnin v Sloveniji

Noah Charney je ustanovni član Arce - Združenja za raziskovanje kriminala na področju umetnin. ARCA pospešuje svoje poslanstvo s svojim izobraževalnim programom, raziskavami, publikacijami in osveščanjem javnosti. Kot interdisciplinarna skupina ARCA sodeluje z znanstveniki in sorodnimi strokovnjaki s področja prava, kazenskega pravosodja, varnosti, muzejskih študij, umetnostne zgodovine, arheologije in upravljanja kulturnih virov na nacionalni ter mednarodni ravni, v spodbudo izmenjavi znanja in napredka omenjenega specializiranega področja. 

VEČ ...|18. 7. 2022
Noah Charney o kraji umetnin v Sloveniji

Noah Charney je ustanovni član Arce - Združenja za raziskovanje kriminala na področju umetnin. ARCA pospešuje svoje poslanstvo s svojim izobraževalnim programom, raziskavami, publikacijami in osveščanjem javnosti. Kot interdisciplinarna skupina ARCA sodeluje z znanstveniki in sorodnimi strokovnjaki s področja prava, kazenskega pravosodja, varnosti, muzejskih študij, umetnostne zgodovine, arheologije in upravljanja kulturnih virov na nacionalni ter mednarodni ravni, v spodbudo izmenjavi znanja in napredka omenjenega specializiranega področja. 

Nataša Ličen

kultura dediščina zgodovina muzejstvo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|12. 7. 2022
Obedi in obredi - okusi suhorobarske dežele

V sklopu projekta “Obedi in obredi”, ki je bil namenjen raziskovanju kulinarične tradicije suhorobarske dežele in jo inovativno ter spoštljivo posodobiti za posebne ali pa povsem vsakodnevne priložnosti, je nastala tudi knjiga “Okusi suhorobarske dežele”, ki povzema aktivnosti projekta. Ustvarili so štiri menije, poimenovane po letnih časih, ki so sestavljeni iz lokalno pridelanih sestavin, značilnih za tisti čas, ter vse to zbrali in zapisali v slikovno bogatem in sodobnem katalogu. Pogovarjali smo se s pobudnico projekta Andrejo Škrabec

Obedi in obredi - okusi suhorobarske dežele

V sklopu projekta “Obedi in obredi”, ki je bil namenjen raziskovanju kulinarične tradicije suhorobarske dežele in jo inovativno ter spoštljivo posodobiti za posebne ali pa povsem vsakodnevne priložnosti, je nastala tudi knjiga “Okusi suhorobarske dežele”, ki povzema aktivnosti projekta. Ustvarili so štiri menije, poimenovane po letnih časih, ki so sestavljeni iz lokalno pridelanih sestavin, značilnih za tisti čas, ter vse to zbrali in zapisali v slikovno bogatem in sodobnem katalogu. Pogovarjali smo se s pobudnico projekta Andrejo Škrabec

kultura narava dediščina izročilo zgodovina kulinarika

Zakladi naše dediščine

Obedi in obredi - okusi suhorobarske dežele

V sklopu projekta “Obedi in obredi”, ki je bil namenjen raziskovanju kulinarične tradicije suhorobarske dežele in jo inovativno ter spoštljivo posodobiti za posebne ali pa povsem vsakodnevne priložnosti, je nastala tudi knjiga “Okusi suhorobarske dežele”, ki povzema aktivnosti projekta. Ustvarili so štiri menije, poimenovane po letnih časih, ki so sestavljeni iz lokalno pridelanih sestavin, značilnih za tisti čas, ter vse to zbrali in zapisali v slikovno bogatem in sodobnem katalogu. Pogovarjali smo se s pobudnico projekta Andrejo Škrabec

VEČ ...|12. 7. 2022
Obedi in obredi - okusi suhorobarske dežele

V sklopu projekta “Obedi in obredi”, ki je bil namenjen raziskovanju kulinarične tradicije suhorobarske dežele in jo inovativno ter spoštljivo posodobiti za posebne ali pa povsem vsakodnevne priložnosti, je nastala tudi knjiga “Okusi suhorobarske dežele”, ki povzema aktivnosti projekta. Ustvarili so štiri menije, poimenovane po letnih časih, ki so sestavljeni iz lokalno pridelanih sestavin, značilnih za tisti čas, ter vse to zbrali in zapisali v slikovno bogatem in sodobnem katalogu. Pogovarjali smo se s pobudnico projekta Andrejo Škrabec

Nataša Ličen

kultura narava dediščina izročilo zgodovina kulinarika

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|5. 7. 2022
Spominska cerkev Sv. Duha v Javorci - bazilika miru

Razstava Tolminskega muzeja Spominska cerkev Sv. Duha v Javorci - »bazilika miru« prikazuje izjemen sakralni spomenik z globoko sporočilnostjo, ki je še kako aktualna tudi danes. »Bazilika miru« ohranja kolektivni spomin o solidarnosti in združevalni moči skupnega umetniškega ustvarjanja v času prve svetovne vojne. Od leta 2017 je nosilka prestižnega znaka evropske dediščine. Na razstavi Tolminskega muzeja avtorica mag. Damjana Fortunat Černilogar, ki je bila v rubrika naša sogovornica, predstavi izjemno zgodbo Spominske cerkve Sv. Duha v Javorci, njene graditelje ter arhitekturne in umetnostnozgodovinske posebnosti. Razstava je nastala leta 2016, ob stoti obletnici izgradnje »bazilike miru«, Tolminski muzej pa je z njo do sedaj gostoval tudi v Avstriji, Italiji, na Češkem in Hrvaškem. Spominsko cerkev so leta 1916 na robu soškega bojišča, v manj kot letu dni in z lastnimi sredstvi, zgradili vojaki 3. gorske brigade XV. avstro-ogrskega korpusa. Zgrajena je po načrtih dunajskega umetnika Remigiusa Geylinga. Vodja gradnje je bil Geza Jablonszky, pomembnejša rezbarska dela pa je opravil Anton Perathoner. Cerkev so z lastnimi sredstvi in prostovoljnim delom zgradili v spomin na padle vojake. Poseben pečat ji dajejo secesijsko obdelan notranji prostor in 2565 v hrastove plošče vžganih imen, ki pričajo o tragičnih usodah posameznikov različnih narodnosti in veroizpovedi. Danes Javorca, nosilka znaka evropske dediščine, ohranja kolektivni spomin o solidarnosti in združevalni moči skupnega umetniškega ustvarjanja in gradnje v času težkih preizkušenj ter predstavlja poziv k miru in spravi. Spominska cerkev v Javorci je leta 2017 pridobila znak evropske dediščine. Do 11. septembra 2022 je na ogled v Muzeju krščanstva na Slovenskem. 

Spominska cerkev Sv. Duha v Javorci - bazilika miru

Razstava Tolminskega muzeja Spominska cerkev Sv. Duha v Javorci - »bazilika miru« prikazuje izjemen sakralni spomenik z globoko sporočilnostjo, ki je še kako aktualna tudi danes. »Bazilika miru« ohranja kolektivni spomin o solidarnosti in združevalni moči skupnega umetniškega ustvarjanja v času prve svetovne vojne. Od leta 2017 je nosilka prestižnega znaka evropske dediščine. Na razstavi Tolminskega muzeja avtorica mag. Damjana Fortunat Černilogar, ki je bila v rubrika naša sogovornica, predstavi izjemno zgodbo Spominske cerkve Sv. Duha v Javorci, njene graditelje ter arhitekturne in umetnostnozgodovinske posebnosti. Razstava je nastala leta 2016, ob stoti obletnici izgradnje »bazilike miru«, Tolminski muzej pa je z njo do sedaj gostoval tudi v Avstriji, Italiji, na Češkem in Hrvaškem. Spominsko cerkev so leta 1916 na robu soškega bojišča, v manj kot letu dni in z lastnimi sredstvi, zgradili vojaki 3. gorske brigade XV. avstro-ogrskega korpusa. Zgrajena je po načrtih dunajskega umetnika Remigiusa Geylinga. Vodja gradnje je bil Geza Jablonszky, pomembnejša rezbarska dela pa je opravil Anton Perathoner. Cerkev so z lastnimi sredstvi in prostovoljnim delom zgradili v spomin na padle vojake. Poseben pečat ji dajejo secesijsko obdelan notranji prostor in 2565 v hrastove plošče vžganih imen, ki pričajo o tragičnih usodah posameznikov različnih narodnosti in veroizpovedi. Danes Javorca, nosilka znaka evropske dediščine, ohranja kolektivni spomin o solidarnosti in združevalni moči skupnega umetniškega ustvarjanja in gradnje v času težkih preizkušenj ter predstavlja poziv k miru in spravi. Spominska cerkev v Javorci je leta 2017 pridobila znak evropske dediščine. Do 11. septembra 2022 je na ogled v Muzeju krščanstva na Slovenskem. 

kultura dediščina izročilo zgodovina muzejstvo družba

Zakladi naše dediščine

Spominska cerkev Sv. Duha v Javorci - bazilika miru

Razstava Tolminskega muzeja Spominska cerkev Sv. Duha v Javorci - »bazilika miru« prikazuje izjemen sakralni spomenik z globoko sporočilnostjo, ki je še kako aktualna tudi danes. »Bazilika miru« ohranja kolektivni spomin o solidarnosti in združevalni moči skupnega umetniškega ustvarjanja v času prve svetovne vojne. Od leta 2017 je nosilka prestižnega znaka evropske dediščine. Na razstavi Tolminskega muzeja avtorica mag. Damjana Fortunat Černilogar, ki je bila v rubrika naša sogovornica, predstavi izjemno zgodbo Spominske cerkve Sv. Duha v Javorci, njene graditelje ter arhitekturne in umetnostnozgodovinske posebnosti. Razstava je nastala leta 2016, ob stoti obletnici izgradnje »bazilike miru«, Tolminski muzej pa je z njo do sedaj gostoval tudi v Avstriji, Italiji, na Češkem in Hrvaškem. Spominsko cerkev so leta 1916 na robu soškega bojišča, v manj kot letu dni in z lastnimi sredstvi, zgradili vojaki 3. gorske brigade XV. avstro-ogrskega korpusa. Zgrajena je po načrtih dunajskega umetnika Remigiusa Geylinga. Vodja gradnje je bil Geza Jablonszky, pomembnejša rezbarska dela pa je opravil Anton Perathoner. Cerkev so z lastnimi sredstvi in prostovoljnim delom zgradili v spomin na padle vojake. Poseben pečat ji dajejo secesijsko obdelan notranji prostor in 2565 v hrastove plošče vžganih imen, ki pričajo o tragičnih usodah posameznikov različnih narodnosti in veroizpovedi. Danes Javorca, nosilka znaka evropske dediščine, ohranja kolektivni spomin o solidarnosti in združevalni moči skupnega umetniškega ustvarjanja in gradnje v času težkih preizkušenj ter predstavlja poziv k miru in spravi. Spominska cerkev v Javorci je leta 2017 pridobila znak evropske dediščine. Do 11. septembra 2022 je na ogled v Muzeju krščanstva na Slovenskem. 

VEČ ...|5. 7. 2022
Spominska cerkev Sv. Duha v Javorci - bazilika miru

Razstava Tolminskega muzeja Spominska cerkev Sv. Duha v Javorci - »bazilika miru« prikazuje izjemen sakralni spomenik z globoko sporočilnostjo, ki je še kako aktualna tudi danes. »Bazilika miru« ohranja kolektivni spomin o solidarnosti in združevalni moči skupnega umetniškega ustvarjanja v času prve svetovne vojne. Od leta 2017 je nosilka prestižnega znaka evropske dediščine. Na razstavi Tolminskega muzeja avtorica mag. Damjana Fortunat Černilogar, ki je bila v rubrika naša sogovornica, predstavi izjemno zgodbo Spominske cerkve Sv. Duha v Javorci, njene graditelje ter arhitekturne in umetnostnozgodovinske posebnosti. Razstava je nastala leta 2016, ob stoti obletnici izgradnje »bazilike miru«, Tolminski muzej pa je z njo do sedaj gostoval tudi v Avstriji, Italiji, na Češkem in Hrvaškem. Spominsko cerkev so leta 1916 na robu soškega bojišča, v manj kot letu dni in z lastnimi sredstvi, zgradili vojaki 3. gorske brigade XV. avstro-ogrskega korpusa. Zgrajena je po načrtih dunajskega umetnika Remigiusa Geylinga. Vodja gradnje je bil Geza Jablonszky, pomembnejša rezbarska dela pa je opravil Anton Perathoner. Cerkev so z lastnimi sredstvi in prostovoljnim delom zgradili v spomin na padle vojake. Poseben pečat ji dajejo secesijsko obdelan notranji prostor in 2565 v hrastove plošče vžganih imen, ki pričajo o tragičnih usodah posameznikov različnih narodnosti in veroizpovedi. Danes Javorca, nosilka znaka evropske dediščine, ohranja kolektivni spomin o solidarnosti in združevalni moči skupnega umetniškega ustvarjanja in gradnje v času težkih preizkušenj ter predstavlja poziv k miru in spravi. Spominska cerkev v Javorci je leta 2017 pridobila znak evropske dediščine. Do 11. septembra 2022 je na ogled v Muzeju krščanstva na Slovenskem. 

Nataša Ličen

kultura dediščina izročilo zgodovina muzejstvo družba

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|28. 6. 2022
Rokodelske dejavnosti

V Zakladi naše dediščine smo z Mijo Bokal, ki prihaja iz Konzorcija rokodelskih centrov Slovenije, govorili o novem zakonu za ureditev rokodelske dejavnosti.

Rokodelske dejavnosti

V Zakladi naše dediščine smo z Mijo Bokal, ki prihaja iz Konzorcija rokodelskih centrov Slovenije, govorili o novem zakonu za ureditev rokodelske dejavnosti.

kultura narava

Zakladi naše dediščine

Rokodelske dejavnosti

V Zakladi naše dediščine smo z Mijo Bokal, ki prihaja iz Konzorcija rokodelskih centrov Slovenije, govorili o novem zakonu za ureditev rokodelske dejavnosti.

VEČ ...|28. 6. 2022
Rokodelske dejavnosti

V Zakladi naše dediščine smo z Mijo Bokal, ki prihaja iz Konzorcija rokodelskih centrov Slovenije, govorili o novem zakonu za ureditev rokodelske dejavnosti.

Nataša Ličen

kultura narava

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|21. 6. 2022
Umetnost vezenja

Pri KUD Sejalec Besnica je aprila 2022 izšel priročnik za vezenje z naslovom UMETNOST VEZENJA, avtorice Marije Šolar. V pogovoru za naš radio je opisala od kod ji veselje do vezenja, koliko tehnik, tudi iz svetovne dediščine vezenja, je zaobjela v priročniku, komu je namenjen in kaj ji vezenje pomeni. Njeni izdelki in umetnine iz vezenja ostalih mojstric iz skupine Sejalčevih vezilj, Marije Sušnik, Angelce Sušnik, Marije Bertoncelj, Marije Skvarča, Valentine Grad in Silve Šifrer, so bile večkrat tudi razstavljene. 

Umetnost vezenja

Pri KUD Sejalec Besnica je aprila 2022 izšel priročnik za vezenje z naslovom UMETNOST VEZENJA, avtorice Marije Šolar. V pogovoru za naš radio je opisala od kod ji veselje do vezenja, koliko tehnik, tudi iz svetovne dediščine vezenja, je zaobjela v priročniku, komu je namenjen in kaj ji vezenje pomeni. Njeni izdelki in umetnine iz vezenja ostalih mojstric iz skupine Sejalčevih vezilj, Marije Sušnik, Angelce Sušnik, Marije Bertoncelj, Marije Skvarča, Valentine Grad in Silve Šifrer, so bile večkrat tudi razstavljene. 

dediščina izročilo kultura

Zakladi naše dediščine

Umetnost vezenja

Pri KUD Sejalec Besnica je aprila 2022 izšel priročnik za vezenje z naslovom UMETNOST VEZENJA, avtorice Marije Šolar. V pogovoru za naš radio je opisala od kod ji veselje do vezenja, koliko tehnik, tudi iz svetovne dediščine vezenja, je zaobjela v priročniku, komu je namenjen in kaj ji vezenje pomeni. Njeni izdelki in umetnine iz vezenja ostalih mojstric iz skupine Sejalčevih vezilj, Marije Sušnik, Angelce Sušnik, Marije Bertoncelj, Marije Skvarča, Valentine Grad in Silve Šifrer, so bile večkrat tudi razstavljene. 

VEČ ...|21. 6. 2022
Umetnost vezenja

Pri KUD Sejalec Besnica je aprila 2022 izšel priročnik za vezenje z naslovom UMETNOST VEZENJA, avtorice Marije Šolar. V pogovoru za naš radio je opisala od kod ji veselje do vezenja, koliko tehnik, tudi iz svetovne dediščine vezenja, je zaobjela v priročniku, komu je namenjen in kaj ji vezenje pomeni. Njeni izdelki in umetnine iz vezenja ostalih mojstric iz skupine Sejalčevih vezilj, Marije Sušnik, Angelce Sušnik, Marije Bertoncelj, Marije Skvarča, Valentine Grad in Silve Šifrer, so bile večkrat tudi razstavljene. 

Nataša Ličen

dediščina izročilo kultura

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|14. 6. 2022
Boža Košak, modna oblikovalka

Slovenska modna oblikovalka, Boža Košak, s prepoznavno mednarodno uspešno kariero se je rodila leta 1915 v Trstu, v takratni Avstro-Ogrski. Zaradi vojne je njena družina pribežala v Maribor. Po študiju na Akademiji uporabnih umetnosti na Dunaju (1935–1937) je začela ustvarjati kot ilustratorka, kostumografinja in modna oblikovalka. V zgodnjih štiridesetih letih se je preselila v Rim in ustvarjala v ateljeju na ulici Via Margutta. Njeno delo oblikovalke tekstila, notranje opreme, preprog, tapiserij in oblačil jo je popeljalo po vsej Evropi in Združenih državah Amerike. Njene avantgardne stvaritve so bile razstavljene v stalnih zbirkah številnih prestižnih muzejev. Kot prva oblikovalka je oživila stare tehnike barvanja; njen napredek na tem področju je pripeljal do poplave različnih inovativnih tehnik barvanja in tiska. Bila je teta dr. Barbare Bajd, ki je o njej povedala nekaj več iz svojih spominov. Napisala je tudi knjigo “B kot Boža”. Lahko ji prisluhnete tudi v predavanju na povezavi.

Boža Košak, modna oblikovalka

Slovenska modna oblikovalka, Boža Košak, s prepoznavno mednarodno uspešno kariero se je rodila leta 1915 v Trstu, v takratni Avstro-Ogrski. Zaradi vojne je njena družina pribežala v Maribor. Po študiju na Akademiji uporabnih umetnosti na Dunaju (1935–1937) je začela ustvarjati kot ilustratorka, kostumografinja in modna oblikovalka. V zgodnjih štiridesetih letih se je preselila v Rim in ustvarjala v ateljeju na ulici Via Margutta. Njeno delo oblikovalke tekstila, notranje opreme, preprog, tapiserij in oblačil jo je popeljalo po vsej Evropi in Združenih državah Amerike. Njene avantgardne stvaritve so bile razstavljene v stalnih zbirkah številnih prestižnih muzejev. Kot prva oblikovalka je oživila stare tehnike barvanja; njen napredek na tem področju je pripeljal do poplave različnih inovativnih tehnik barvanja in tiska. Bila je teta dr. Barbare Bajd, ki je o njej povedala nekaj več iz svojih spominov. Napisala je tudi knjigo “B kot Boža”. Lahko ji prisluhnete tudi v predavanju na povezavi.

kultura dediščina izročilo zgodovina

Zakladi naše dediščine

Boža Košak, modna oblikovalka

Slovenska modna oblikovalka, Boža Košak, s prepoznavno mednarodno uspešno kariero se je rodila leta 1915 v Trstu, v takratni Avstro-Ogrski. Zaradi vojne je njena družina pribežala v Maribor. Po študiju na Akademiji uporabnih umetnosti na Dunaju (1935–1937) je začela ustvarjati kot ilustratorka, kostumografinja in modna oblikovalka. V zgodnjih štiridesetih letih se je preselila v Rim in ustvarjala v ateljeju na ulici Via Margutta. Njeno delo oblikovalke tekstila, notranje opreme, preprog, tapiserij in oblačil jo je popeljalo po vsej Evropi in Združenih državah Amerike. Njene avantgardne stvaritve so bile razstavljene v stalnih zbirkah številnih prestižnih muzejev. Kot prva oblikovalka je oživila stare tehnike barvanja; njen napredek na tem področju je pripeljal do poplave različnih inovativnih tehnik barvanja in tiska. Bila je teta dr. Barbare Bajd, ki je o njej povedala nekaj več iz svojih spominov. Napisala je tudi knjigo “B kot Boža”. Lahko ji prisluhnete tudi v predavanju na povezavi.

VEČ ...|14. 6. 2022
Boža Košak, modna oblikovalka

Slovenska modna oblikovalka, Boža Košak, s prepoznavno mednarodno uspešno kariero se je rodila leta 1915 v Trstu, v takratni Avstro-Ogrski. Zaradi vojne je njena družina pribežala v Maribor. Po študiju na Akademiji uporabnih umetnosti na Dunaju (1935–1937) je začela ustvarjati kot ilustratorka, kostumografinja in modna oblikovalka. V zgodnjih štiridesetih letih se je preselila v Rim in ustvarjala v ateljeju na ulici Via Margutta. Njeno delo oblikovalke tekstila, notranje opreme, preprog, tapiserij in oblačil jo je popeljalo po vsej Evropi in Združenih državah Amerike. Njene avantgardne stvaritve so bile razstavljene v stalnih zbirkah številnih prestižnih muzejev. Kot prva oblikovalka je oživila stare tehnike barvanja; njen napredek na tem področju je pripeljal do poplave različnih inovativnih tehnik barvanja in tiska. Bila je teta dr. Barbare Bajd, ki je o njej povedala nekaj več iz svojih spominov. Napisala je tudi knjigo “B kot Boža”. Lahko ji prisluhnete tudi v predavanju na povezavi.

Nataša Ličen

kultura dediščina izročilo zgodovina

Zakladi naše dediščine

Naša domovina je v izročilu bogata in raznolika. Odkrivamo ga v kratkih, nekaj minutnih rubrikah "Zakladi naše dediščine". V strnjenih pogovorih predstavljamo mojstre domačih in umetnostnih obrti, govorimo s strokovnjaki posameznih etnoloških področjih. Včasih gostimo tudi pevce ali skupine, ki ohranjajo ljudsko pesem. Pogosto se udeležujemo dogodkov z etnološko vsebino, na katerih v prepletanju znanja in veščin iz preteklosti, odkrivamo sodobnejše prikaze slovenske dediščine.

Nataša Ličen

Nataša Ličen

Priporočamo
|
Aktualno

Kmetijska oddaja

VEČ ...|7. 8. 2022
Janez Beja: Bodimo pozorni na mlade prevzemnike na hribovskih področjih

Poleg pregleda dogajanja povezanega s sušo in sanacijo požarišča na Krasu, smo tokrat pogledali na področje Območij z naravnimi omejitvami za kmetijstvo (OMD). Naš gost je bil predsednik Sveta za OMD Janez Beja. 

Janez Beja: Bodimo pozorni na mlade prevzemnike na hribovskih področjih

Poleg pregleda dogajanja povezanega s sušo in sanacijo požarišča na Krasu, smo tokrat pogledali na področje Območij z naravnimi omejitvami za kmetijstvo (OMD). Naš gost je bil predsednik Sveta za OMD Janez Beja. 

Robert Božič

kmetijstvonaravahribovske kmetije

Naš pogled

VEČ ...|2. 8. 2022
Tadej Sadar: Ti si upanje za svet in to je tvoj smisel!

V iskanju smisla življenja se zahodni svet utaplja v smeteh, ki jih ustvarja ob zadovoljevanju svojih vsakovrstnih naslad, vzhodni pa je spet zajahal zver, o kateri je pisal že Dostojevski.

Posebna živalska vrsta, ki sebe imenuje humana!
Ne bom se postavljal za razsodnika svetovnih razmer, saj so mnogo prekompleksne za moje znanje, bi pa kot tenkočuten opazovalec sveta rad prižgal nekoliko drugačno luč na kaos, ki ga na zemlji povzroča živalska vrsta, ki sama sebi pravi, da je humana in to besedo razlaga s pojmi pozitivnih moralnih lastnosti. 

S čim lahko človek, ki je human, torej poln pozitivnih vrednot, opraviči obstreljevanje nedolžnih civilistov in totalno uničevanje celih mest od Čečenije do Alepa in današnje Ukrajine? In vendar to počne ta ista vrsta, ki se imenuje človek. Če smo pošteni, moramo opaziti težavo tudi v drugem polu, namreč v tistih, ki veljamo za razviti zahod in prav tako sebe imenujemo človek / human, je pa za to potrebno precej več truda …

Tako je svoj komentar v rubriki Naš pogled začel Tadej Sadar. Celoten komentar si je mogoče prebrati na spletnih straneh Radia Ognjišče.

Tadej Sadar: Ti si upanje za svet in to je tvoj smisel!

V iskanju smisla življenja se zahodni svet utaplja v smeteh, ki jih ustvarja ob zadovoljevanju svojih vsakovrstnih naslad, vzhodni pa je spet zajahal zver, o kateri je pisal že Dostojevski.

Posebna živalska vrsta, ki sebe imenuje humana!
Ne bom se postavljal za razsodnika svetovnih razmer, saj so mnogo prekompleksne za moje znanje, bi pa kot tenkočuten opazovalec sveta rad prižgal nekoliko drugačno luč na kaos, ki ga na zemlji povzroča živalska vrsta, ki sama sebi pravi, da je humana in to besedo razlaga s pojmi pozitivnih moralnih lastnosti. 

S čim lahko človek, ki je human, torej poln pozitivnih vrednot, opraviči obstreljevanje nedolžnih civilistov in totalno uničevanje celih mest od Čečenije do Alepa in današnje Ukrajine? In vendar to počne ta ista vrsta, ki se imenuje človek. Če smo pošteni, moramo opaziti težavo tudi v drugem polu, namreč v tistih, ki veljamo za razviti zahod in prav tako sebe imenujemo človek / human, je pa za to potrebno precej več truda …

Tako je svoj komentar v rubriki Naš pogled začel Tadej Sadar. Celoten komentar si je mogoče prebrati na spletnih straneh Radia Ognjišče.

Tadej Sadar

komentar

Svetovalnica

VEČ ...|8. 8. 2022
Kuhajmo s sestro Nikolino

Kako pripravljati žlikrofe, obarno juho, ajdove žgance, koruzno poletno in štruklje, torej nekaj tradicionalnih slovenskih jedi. 

Kuhajmo s sestro Nikolino

Kako pripravljati žlikrofe, obarno juho, ajdove žgance, koruzno poletno in štruklje, torej nekaj tradicionalnih slovenskih jedi. 

Matjaž Merljak

svetovanjekuhanje

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|8. 8. 2022
Dr. Ernest Petrič: Komisija za mednarodno pravo in predsedniške volitve

Prof. dr. Ernest Petrič je ob koncu tretjega mandata v Komisije Združenih narodov za mednarodno pravo pojasnil, za kakšno ustanovo gre, kako je začela z delom, kdo so njeni člani in nekatere aktualne zadeve. Ki so jih obravnavali v zadnjem času. Pred oktobrskimi volitvami predsednika države je povedal, kakšne so njegove naloge. Pojasnil je še, kako je z njegovo kandidaturo za ta položaj. 

Dr. Ernest Petrič: Komisija za mednarodno pravo in predsedniške volitve

Prof. dr. Ernest Petrič je ob koncu tretjega mandata v Komisije Združenih narodov za mednarodno pravo pojasnil, za kakšno ustanovo gre, kako je začela z delom, kdo so njeni člani in nekatere aktualne zadeve. Ki so jih obravnavali v zadnjem času. Pred oktobrskimi volitvami predsednika države je povedal, kakšne so njegove naloge. Pojasnil je še, kako je z njegovo kandidaturo za ta položaj. 

Tone Gorjup

politikadružbavolitve

Naš gost

VEČ ...|6. 8. 2022
Tadeja Krečič Scholten

V sobotni oddaji Naš gost smo gostili Tadejo Krečič Scholten, prevajalko, književno in gledališko kritičarko, urednico radijskih oddaj in novinarko na 3. programu Radia Slovenija. Lani je v zbirki Prvenci pri Mladinski knjigi izdala zbirko kratkih zgodb Nikoli ni prepozno in tudi o tem je tekla beseda v tokratnem pogovoru. Zaupala nam je tudi, katere gledališke predstave so jo v zadnjem času najbolj navdušile ter nasula kup bralnih namigov za to poletje.

Tadeja Krečič Scholten

V sobotni oddaji Naš gost smo gostili Tadejo Krečič Scholten, prevajalko, književno in gledališko kritičarko, urednico radijskih oddaj in novinarko na 3. programu Radia Slovenija. Lani je v zbirki Prvenci pri Mladinski knjigi izdala zbirko kratkih zgodb Nikoli ni prepozno in tudi o tem je tekla beseda v tokratnem pogovoru. Zaupala nam je tudi, katere gledališke predstave so jo v zadnjem času najbolj navdušile ter nasula kup bralnih namigov za to poletje.

Damijana Medved

spominživljenjeNikoli ni prepoznoRadio Slovenijanovinarkagledališčepisateljica

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|8. 8. 2022
Jožica Pustoslemšek in Ivko Retko

Razloženo naselje Primož pri Ljubnem se nahaja v Zgornje Savinjski dolini, na južnem pobočju smrekovškega pogorja pod Zelenjakom. Na okoli 730 metrih nadmorske višine leži domačija Frgelj, kjer živita Jožica Pustoslemšek in Ivan Retko, ki sta s pesmijo, vižami in besedo oblikovala tokratno oddajo o ljudski glasbi.

Jožica Pustoslemšek in Ivko Retko

Razloženo naselje Primož pri Ljubnem se nahaja v Zgornje Savinjski dolini, na južnem pobočju smrekovškega pogorja pod Zelenjakom. Na okoli 730 metrih nadmorske višine leži domačija Frgelj, kjer živita Jožica Pustoslemšek in Ivan Retko, ki sta s pesmijo, vižami in besedo oblikovala tokratno oddajo o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|8. 8. 2022
Jubilej Berte Golob

V nocojšnji oddaji smo pozornost namenili jubilantki, ki bo jutri dopolnila 90 let. Jutri bi 90 let obhajal tudi naš ustanovitelj mons. Franc Bole. Istega dne in istega leta kot naš mons. Bole je bila rojena gospa Berta Golob, ki je veliko svojega talenta, to je literarno ustvarjanje, namenila tudi našemu radiu. Za kar smo ji iskreno hvaležni.

Jubilej Berte Golob

V nocojšnji oddaji smo pozornost namenili jubilantki, ki bo jutri dopolnila 90 let. Jutri bi 90 let obhajal tudi naš ustanovitelj mons. Franc Bole. Istega dne in istega leta kot naš mons. Bole je bila rojena gospa Berta Golob, ki je veliko svojega talenta, to je literarno ustvarjanje, namenila tudi našemu radiu. Za kar smo ji iskreno hvaležni.

Franci Trstenjak

glasbapro

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|8. 8. 2022
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 8. 8.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 8. 8.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|8. 8. 2022
Dr. Ernest Petrič: Komisija za mednarodno pravo in predsedniške volitve

Prof. dr. Ernest Petrič je ob koncu tretjega mandata v Komisije Združenih narodov za mednarodno pravo pojasnil, za kakšno ustanovo gre, kako je začela z delom, kdo so njeni člani in nekatere aktualne zadeve. Ki so jih obravnavali v zadnjem času. Pred oktobrskimi volitvami predsednika države je povedal, kakšne so njegove naloge. Pojasnil je še, kako je z njegovo kandidaturo za ta položaj. 

Dr. Ernest Petrič: Komisija za mednarodno pravo in predsedniške volitve

Prof. dr. Ernest Petrič je ob koncu tretjega mandata v Komisije Združenih narodov za mednarodno pravo pojasnil, za kakšno ustanovo gre, kako je začela z delom, kdo so njeni člani in nekatere aktualne zadeve. Ki so jih obravnavali v zadnjem času. Pred oktobrskimi volitvami predsednika države je povedal, kakšne so njegove naloge. Pojasnil je še, kako je z njegovo kandidaturo za ta položaj. 

Tone Gorjup

politikadružbavolitve