Is podcast
V oddaji ste lahko prisluhnili moralnemu teologu dr. Gabrielu Kavčiču, ki je podrobneje predstavil vatikanski dokument o človekovem dostojanstvu Dignitas infinita.
V oddaji ste lahko prisluhnili moralnemu teologu dr. Gabrielu Kavčiču, ki je podrobneje predstavil vatikanski dokument o človekovem dostojanstvu Dignitas infinita.
V oddaji ste slišali kratek povzetek vatikanskega dokumenta, ki je obsodil vse vrste kršitev človeškega dostojanstva, vključno s splavom, nadomestnim materinstvom in evtanazijo. Evropski parlament pa je medtem izglasoval vključitev t.i. pravice do splava v Listino EU o temeljnih pravicah; Je to zaton naše Zahodne družbe? V oddaji ste lahko slišali tudi, kaj papež pravi o kreposti srčnosti, ki nam pomaga, da se borimo proti zlu v svetu, o čem so se pogovarjali delegati več kot 200 škofovskih konferenc iz Italije, med katerimi je bil predsednik Slovenske Karitas nadškof Alojzij Cvikl, pa tudi, kako pet let po požaru poteka obnova Cerkve Notre Dame.
V oddaji ste slišali kratek povzetek vatikanskega dokumenta, ki je obsodil vse vrste kršitev človeškega dostojanstva, vključno s splavom, nadomestnim materinstvom in evtanazijo. Evropski parlament pa je medtem izglasoval vključitev t.i. pravice do splava v Listino EU o temeljnih pravicah; Je to zaton naše Zahodne družbe? V oddaji ste lahko slišali tudi, kaj papež pravi o kreposti srčnosti, ki nam pomaga, da se borimo proti zlu v svetu, o čem so se pogovarjali delegati več kot 200 škofovskih konferenc iz Italije, med katerimi je bil predsednik Slovenske Karitas nadškof Alojzij Cvikl, pa tudi, kako pet let po požaru poteka obnova Cerkve Notre Dame.
V tokratni oddaji smo povzeli velikonočno dogajanje v Vatikanu in druge novice iz življenja Cerkve po svetu.
V tokratni oddaji smo povzeli velikonočno dogajanje v Vatikanu in druge novice iz življenja Cerkve po svetu.
Na velikonočni dan, ko iz praznega groba, v katerega je bilo položeno Jezusovo telo, sije luč, smo še posebej povezani s Sveto deželo. Zato smo tem krajem posvetili tudi današnjo oddajo. V njej smo namreč spregovorili o knjigi z naslovom: Jeruzalemski izziv. Kakšno besedilo nastane, ko Sveti sedež pošlje znanega francoskega pisatelja na romanje v Sveto deželo? Éric-Emmanuel Schmitt je eden najbolj branih in prevajanih sodobnih francoskih pisateljev. Knjigo sta predstavila novinar, diplomat in fotograf Milko Dolinšek in vodja Komisariata za Sveto deželo p. Peter Lavrih.
Na velikonočni dan, ko iz praznega groba, v katerega je bilo položeno Jezusovo telo, sije luč, smo še posebej povezani s Sveto deželo. Zato smo tem krajem posvetili tudi današnjo oddajo. V njej smo namreč spregovorili o knjigi z naslovom: Jeruzalemski izziv. Kakšno besedilo nastane, ko Sveti sedež pošlje znanega francoskega pisatelja na romanje v Sveto deželo? Éric-Emmanuel Schmitt je eden najbolj branih in prevajanih sodobnih francoskih pisateljev. Knjigo sta predstavila novinar, diplomat in fotograf Milko Dolinšek in vodja Komisariata za Sveto deželo p. Peter Lavrih.
V oddaji ste slišali nekaj odlomkov iz avtobiografije papeža Frančiška z naslovom »Življenje. Moja zgodovina v Zgodovini«. V več državah je izšla 19. marca, ob 11. obletnici uradnega začetka njegovega pontifikata. Prisluhnili pa ste lahko tudi razmišljanju portala Vatican News ob smrti Paula Alexandra, ki je 72 let preživel v železnih pljučih.
V oddaji ste slišali nekaj odlomkov iz avtobiografije papeža Frančiška z naslovom »Življenje. Moja zgodovina v Zgodovini«. V več državah je izšla 19. marca, ob 11. obletnici uradnega začetka njegovega pontifikata. Prisluhnili pa ste lahko tudi razmišljanju portala Vatican News ob smrti Paula Alexandra, ki je 72 let preživel v železnih pljučih.
V oddaji ste lahko slišali, da je sveti oče začel nov niz katehez o krepostih, da je praznoval 11. obletnico izvolitve na Petrov sedež, pa tudi, kaj je mislil s svojim povabilom k pogajalski mizi vsem vpletenim v vojno v Ukrajini. Oddaja pa je bila tudi mladostno obarvana, saj sta nam dva udeleženca Lifeteen usposabljanja, ki je potekalo v Španiji, posredovala svoje navdušenje nad življenjem z najstniki. Namen omenjenega gibanja, ki se je začelo v ZDA, je namreč mlade voditi do srečanja s Kristusom.
V oddaji ste lahko slišali, da je sveti oče začel nov niz katehez o krepostih, da je praznoval 11. obletnico izvolitve na Petrov sedež, pa tudi, kaj je mislil s svojim povabilom k pogajalski mizi vsem vpletenim v vojno v Ukrajini. Oddaja pa je bila tudi mladostno obarvana, saj sta nam dva udeleženca Lifeteen usposabljanja, ki je potekalo v Španiji, posredovala svoje navdušenje nad življenjem z najstniki. Namen omenjenega gibanja, ki se je začelo v ZDA, je namreč mlade voditi do srečanja s Kristusom.
Pred časom smo v oddaji predstavili akcijo Društva Operando, ki je želelo polepšati božič 800 otrokom v perujskem Tarapotu. Pri laiškem misijonarju Nacetu Volčiči smo preverili, kako je akcija uspela. Z njim pa smo spregovorili tudi o novi akciji, saj sta z ženo Silvo že na novi misiji. Zdaj pomagata v skupnosti Barka v Hondurasu.
Pred časom smo v oddaji predstavili akcijo Društva Operando, ki je želelo polepšati božič 800 otrokom v perujskem Tarapotu. Pri laiškem misijonarju Nacetu Volčiči smo preverili, kako je akcija uspela. Z njim pa smo spregovorili tudi o novi akciji, saj sta z ženo Silvo že na novi misiji. Zdaj pomagata v skupnosti Barka v Hondurasu.
V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo gostili s. Jožico in s. Barbaro, ki že vrsto let delujeta v Ukrajini. Z nami sta delili junaške zgodbe, ki jih živita vsak dan, ko se odzivata na prošnje za pomoč. Urša Cankar Soares pa je pojasnila, zakaj si francoski predsednik Macron prizadeva, da bi pravico do splava zapisal v ustavo.
V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo gostili s. Jožico in s. Barbaro, ki že vrsto let delujeta v Ukrajini. Z nami sta delili junaške zgodbe, ki jih živita vsak dan, ko se odzivata na prošnje za pomoč. Urša Cankar Soares pa je pojasnila, zakaj si francoski predsednik Macron prizadeva, da bi pravico do splava zapisal v ustavo.
Poslanstvo oddaje je obveščanje naših poslušalcev o tem, kaj dela papež, Sveti sedež, kaj se dogaja v Vesoljni Cerkvi in krščanski skupnosti nasploh. V njej predstavljamo tudi druge aktualne dogodke s kulturnega, političnega in gospodarskega življenja, ki zadevajo kristjane oziroma človeštvo v celoti. Dinamika vere je namreč zelo pomembna za današnje razumevanje sveta.
Naš gost je bil akademski slikar Lojze Čemažar, eden najvidnejših sodobnih cerkvenih slikarjev na Slovenskem, katerega slog zaznamujeta asketska figuralika in v simbolnem jeziku interpretirana tradicionalna krščanska motivika. V začetku meseca februarja so mu slovenski škofje podelili odličje sv. Cirila in Metoda in zato smo se določili, da umetnika povabimo k pogovoru.
Vertikala je vezna pot, ki teče ob zahodni slovenski meji, vse od Tromeje pri Trbižu do Jadrana. Nastala je davnega leta 1972, ko je ustanovitelje - člane Slovenskega planinskega društva Trst vodila domovinska zavest. Ta, kot pravita naša gosta Jasmín Rudež in Maksimiljan Kralj, živi tudi danes. Avtorja novega vodnika po Vertikali, ki se vije od najvišjih vrhov Julijcev, čez gričevnat goriški svet vse do morja, sta sta postavila tudi nagradni vprašanji. Odgovorite lahko na elektronski naslov: dozivetja.narave@ognjisce.si do 5. 5. 2024. Nagrajence razglasimo 10. 5. 2024.
V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Evropsko sodišče za človekove pravice je 9. aprila izreklo prelomno sodbo, v kateri je Švico obtožilo pomanjkljivega ukrepanja proti podnebnim spremembam. Kaj to dejansko pomeni tudi za kmetijstvo je povedal prof. dr. Jernej Letnar Černič. V oddaji pa smo se ustavili tudi ob prehodu hladne fronte in s tem povezanim nastankom pozebe v nekaterih krajih.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Dr. Žiga Zaplotnik je asistent na Katedri za meteorologijo na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, ki dela kot raziskovalec na Evropskem centru za srednjeročne vremenske napovedi (ECMWF) v Bonnu, kjer se ukvarjajo z napovedjo vremena, po novem pa tudi z razvojem računalniškega modeliranja vremenskih in podnebnih vzorcev, ki bodo v prihodnje – tako vsaj upajo, poskušali odgovoriti na pogostost in intenzivnost ekstremnih vremenskih pojavov. Posledice podnebnih sprememb so že dobro vidne, vplivajo na naš vsakdan, posledično se vedno večje število ljudi zaveda obsežnosti problema. Zakaj prihaja do takšnih vremenskih odklonov in kako lahko ukrepamo s svojimi drugačnimi življenjskimi izbirami?, je bilo osrednje vprašanje pogovora.
Ob Svetovnem dnevu Zemlje, ki ga obeležujemo dvaindvajsetega aprila, smo k pogovoru za poljudnejšo razlago podnebnih sprememb povabili vse bolj prepoznavnega in priznanega meteorologa, ki pri svojem profesionalnem delu združuje med drugimi tudi znanja fizike, matematike, tudi kemije, v prepletu z meteorologijo.
Posledice podnebnih sprememb so že dobro vidne, vplivajo na naš vsakdan, in posledično se vedno večje število ljudi zaveda obsežnosti problema.
Podnebne spremembe so eden večjih problemov, s katerim se sooča človeštvo, in je natančnost podajanja informacij s strani strokovnjakov izjemno pomembna za spodbujanje zaupanja v javnosti do omenjenega problema.«
Zgodovina fizike podnebnih sprememb sega v leto 1856.
»Družba je napredovala do te mere, da omogoča deležu ljudi ukvarjanje z raziskovanjem, z znanostjo, z odkrivanjem novega in razumevanjem obstoječega. Ta privilegij uživam tudi sam, poklicno se ukvarjam s področjem vremena, podnebja, napovedovanja vremena in razvoja klime, kar mi omogoča pregled nad literaturo, članki, to vsebino tako lahko predajam naprej med javnost.«
Fizikalno napovedljiva dejstva o spremembi podnebja niso novost, vse se je praktično vedelo že dvajset, trideset let nazaj.
Vzorce mikroplastike najdemo v sloju tal širom sveta, se bo o nas govorilo kot o plastični družbi?
»Mikroplastiko najdemo tako v kopenskih kot ledeniških vzorcih, ta bo zaznamovala dobo, ki se ji reče antropocen. Lahko se bo govorilo o nas kot o plastični družbi, lahko se bo govorilo tudi o fosilni družbi, kajti odtis ogljikovega dioksida v ledenih vrtinah oziroma v kopenskem ledu - ki bo seveda obstal in prešel to naše obdobje ogrevanja, bo za vedno pričal o naših aktivnostih.!«
Od kod teorije zarot?
»Če se odmaknemo od študij klime in se posvetimo bolj študijam vedenjskih vzorcev ljudi, slednje kažejo, da je precej lažje sprejeti poenostavljene, prikupne razlage pojavov, kot pa znanstveno kompleksne razlage, ki terjajo ogromno predznanja, zelo dobro matematično in fizikalno pismenost, poznavanje osnovnih konceptov, s katerimi potem sploh lahko razumemo naprej omenjene posledice. Precej lažje je seveda verjeti poenostavljeni razlagi, kar je praktično princip vseh teorij zarot. Če se vrnemo na osnovne dokaze podnebnih sprememb, obstaja nekaj neizpodbitnih fizikalnih dokazov, zakaj se podnebne spremembe dogajajo in zakaj smo zanje trenutno krivi izključno ljudje.«
Resnica ni vedno prijetna, včasih je znanstveno dejstvo tudi neljubo.
»Naša velika prednost pred preteklimi civilizacijami, ki so (že)propadle, je v orodjih, ki nam dajejo vpogled v prihodnost, izkoristimo jo. Po drugi strani pa je seveda tudi naše znanje o klimatskih sistemih omejeno. Ne vemo vsega, zato se tudi znanstveni razvoj še dogaja. Ne vemo kakšen bo nadalni potek emisij, to je odvisno od naših družbenih pogodb, od družbenega konsenza - po kakšni poti bomo stopali, pa tudi od – se bom posul s pepelom, neznanja o našem klimatskem sistemu. To neznanje sugerira negotovost, zaradi katere moramo (hitro)zmanjšati emisije toplogrednih plinov.«
Naša doba, v kateri se je razvila človeška civilizacija, je temeljila na dvanajst tisoč letih stabilne klime, zdaj smo to destabilizirali.
Kaj lahko naredimo?
»Ja, glavna stvar je vse napore vložiti v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, omejiti dvig povprečne globalne temperature na dva cela nič stopinj Celzija kot skrajno mero, kar bo preprečilo, da se (skoraj zagotovo) v klimatskem sistemu izognemo izvedbi množice negativnih podnebnih povratnih zank, ki bi ogrevanje oz. nadaljevanje podnebnih sprememb še podaljšalo.
Napredek v resnem obravnavanju podnebnih spremembe je, tudi podpora javnosti je vse višja, ljudje se zavedamo svojega vpliva s škodljivimi posegi in načinom življenja, koliko smo pripravljeni dejavno in čim prej ukrepati, pa je drugo vprašanje. Toda, imamo dolg. Odplačevanje je lahko boleče, kajti dolgo smo emisije jemali na kredit, ki ga velik del prebivalstva, roko na srce, ne bo odplačeval, ampak ga bodo namesto nas naši zanamci. Je to pošteno? Mislim, da ne. Toda obstaja upanje in tehnološke rešitve so del tega upanja, da lahko uspemo zmanjšati emisije toplogrednih plinov, tudi brez večjih sistemskih sprememb v kakovosti bivanja.
S pogostim letenjem povzročamo izjemen ogljični odtis. Emisije teh sektorjev so izredno pomembne, emisije bomo na nivoju posameznikov zmanjšali tudi s prehodom iz hrane pretežno živalskega na hrano pretežno rastlinskega izvora.
Imamo sektorje, ki zahtevajo spremembe tudi na naši strani, kot so sektorji aviacije, kmetijstva in rabe tal. Letalstvo je sektor, ki se kot kaže še nekaj časa ne bo uspel okoljsko razogljičiti. Smo pripravljeni spremeniti način bivanja oziroma tipične prehranjevalne vzorce? Moj namen ni preprečevanje, ampak podajanje objektivnih informacij.«
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka je pripravila predstavitev knjige DAR POLJANSKI DOLINI, avtorice akademikinje ddr. Marije Stanonik. Monografijo, ki zajema literarno ustvarjalnost in raziskovalce besedne umetnosti na območju nekdanjega Loškega gospostva smo predstavili v pogovoru z avtorico.
Novinarsko častno razsodišče Društva novinarjev Slovenije je minuli teden sporočilo, da je »ugotovilo kršitve« novinarskega kodeksa v prispevkih o spreminjanju spola. Gre za aktualno temo, ki jo je naš novinar Rok Blažič obravnaval v lanski oktobrski številki Družine.