Is podcast Sv. Dominik Is podcast
VEČ ...|8. 8. 2019

Svetnik dneva

VEČ ...|23. 4. 2024
Sv. Jurij

Med 14-imi priprošnjiki v stiski je tudi sv. Jurij. Postal je pravi ljudski svetnik in …

Sv. Jurij

Med 14-imi priprošnjiki v stiski je tudi sv. Jurij. Postal je pravi ljudski svetnik in …

duhovnost spomin

Svetnik dneva

Sv. Jurij

Med 14-imi priprošnjiki v stiski je tudi sv. Jurij. Postal je pravi ljudski svetnik in …

VEČ ...|23. 4. 2024
Sv. Jurij

Med 14-imi priprošnjiki v stiski je tudi sv. Jurij. Postal je pravi ljudski svetnik in …

Berta Golob

duhovnost spomin

Svetnik dneva

VEČ ...|22. 4. 2024
Sv. Leonid

Leonid je oče učenjaka Origena, ki je s svojimi več sto spisi močno zaznamoval cerkveno zgodovino. Žrtvoval je življenje za …

Sv. Leonid

Leonid je oče učenjaka Origena, ki je s svojimi več sto spisi močno zaznamoval cerkveno zgodovino. Žrtvoval je življenje za …

duhovnost spomin

Svetnik dneva

Sv. Leonid

Leonid je oče učenjaka Origena, ki je s svojimi več sto spisi močno zaznamoval cerkveno zgodovino. Žrtvoval je življenje za …

VEČ ...|22. 4. 2024
Sv. Leonid

Leonid je oče učenjaka Origena, ki je s svojimi več sto spisi močno zaznamoval cerkveno zgodovino. Žrtvoval je življenje za …

Berta Golob

duhovnost spomin

Svetnik dneva

VEČ ...|21. 4. 2024
Sv. Anzelm

Dosegel je čast cerkvenega učitelja. Živel je v 11. stoletju; sin lombardskega plemiča v …

Sv. Anzelm

Dosegel je čast cerkvenega učitelja. Živel je v 11. stoletju; sin lombardskega plemiča v …

duhovnost spomin

Svetnik dneva

Sv. Anzelm

Dosegel je čast cerkvenega učitelja. Živel je v 11. stoletju; sin lombardskega plemiča v …

VEČ ...|21. 4. 2024
Sv. Anzelm

Dosegel je čast cerkvenega učitelja. Živel je v 11. stoletju; sin lombardskega plemiča v …

Berta Golob

duhovnost spomin

Svetnik dneva

VEČ ...|20. 4. 2024
Sv. Hildegunda

Živela je v 12. stoletju na Nemškem in cistercijani so bili prepričani, da je …

Sv. Hildegunda

Živela je v 12. stoletju na Nemškem in cistercijani so bili prepričani, da je …

duhovnost spomin

Svetnik dneva

Sv. Hildegunda

Živela je v 12. stoletju na Nemškem in cistercijani so bili prepričani, da je …

VEČ ...|20. 4. 2024
Sv. Hildegunda

Živela je v 12. stoletju na Nemškem in cistercijani so bili prepričani, da je …

Berta Golob

duhovnost spomin

Svetnik dneva

VEČ ...|19. 4. 2024
Sv. Leon IX.

Reformatorski papež Leon IX. velja za najpomembnejšega nemškega papeža v srednjem …

Sv. Leon IX.

Reformatorski papež Leon IX. velja za najpomembnejšega nemškega papeža v srednjem …

duhovnost spomin

Svetnik dneva

Sv. Leon IX.

Reformatorski papež Leon IX. velja za najpomembnejšega nemškega papeža v srednjem …

VEČ ...|19. 4. 2024
Sv. Leon IX.

Reformatorski papež Leon IX. velja za najpomembnejšega nemškega papeža v srednjem …

Berta Golob

duhovnost spomin

Svetnik dneva

VEČ ...|18. 4. 2024
Sv. Apolonij

Današnji godovnjak je bil verjetno senator, vsekakor pa ugleden rimski …

Sv. Apolonij

Današnji godovnjak je bil verjetno senator, vsekakor pa ugleden rimski …

duhovnost spomin

Svetnik dneva

Sv. Apolonij

Današnji godovnjak je bil verjetno senator, vsekakor pa ugleden rimski …

VEČ ...|18. 4. 2024
Sv. Apolonij

Današnji godovnjak je bil verjetno senator, vsekakor pa ugleden rimski …

Berta Golob

duhovnost spomin

Svetnik dneva

VEČ ...|17. 4. 2024
Sv. Katarina Tekakvita

Papež Janez Pavel II. je leta 1980 razglasil za blaženo prvo Indijanko. Vzgojili so jo …

Sv. Katarina Tekakvita

Papež Janez Pavel II. je leta 1980 razglasil za blaženo prvo Indijanko. Vzgojili so jo …

duhovnost spomin

Svetnik dneva

Sv. Katarina Tekakvita

Papež Janez Pavel II. je leta 1980 razglasil za blaženo prvo Indijanko. Vzgojili so jo …

VEČ ...|17. 4. 2024
Sv. Katarina Tekakvita

Papež Janez Pavel II. je leta 1980 razglasil za blaženo prvo Indijanko. Vzgojili so jo …

Berta Golob

duhovnost spomin

Svetnik dneva

VEČ ...|16. 4. 2024
Sv. Bernarda Lurška

Brez Božje Matere in Bernardke ne bi bilo Lurda, kakršnega poznamo od …

Sv. Bernarda Lurška

Brez Božje Matere in Bernardke ne bi bilo Lurda, kakršnega poznamo od …

duhovnost spomin

Svetnik dneva

Sv. Bernarda Lurška

Brez Božje Matere in Bernardke ne bi bilo Lurda, kakršnega poznamo od …

VEČ ...|16. 4. 2024
Sv. Bernarda Lurška

Brez Božje Matere in Bernardke ne bi bilo Lurda, kakršnega poznamo od …

Berta Golob

duhovnost spomin

Svetnik dneva

Kratka predstavitev svetnika oz. svetnice, ki ima godovni praznik.

Berta Golob

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|27. 9. 2023
Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Marjan Bunič, Jure Sešek

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|22. 4. 2024
Gost mag. Branko Cestnik

V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Kot vedno smo začeli z dobro novico, tokrat o minuli nedelji Dobrega pastirja in tednu molitve za duhovne poklice. Med drugim smo se vprašali: kakšna bo Cerkev jutrišnjega dne in se navezali tudi na razpravo o evtanaziji. 

Gost mag. Branko Cestnik

V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Kot vedno smo začeli z dobro novico, tokrat o minuli nedelji Dobrega pastirja in tednu molitve za duhovne poklice. Med drugim smo se vprašali: kakšna bo Cerkev jutrišnjega dne in se navezali tudi na razpravo o evtanaziji. 

Jože Bartolj

politikadružbacerkevBranko Cestnik

Moja zgodba

VEČ ...|21. 4. 2024
Razstava 3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico

3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin je naslov razstave, ki so jo v Platonovi dvorani Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani odprli 10. aprila. Odprtja razstave, ki jo je pripravil dr. Jože Dežman se je udeležila množica obiskovalcev. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili Dežmanovemu nagovoru, besedam arheologov, ki sta sodelovala pri odkopu in popisu najdenih predmetov, ter slikarki Marjetki Dolinar, ki je ob tem naslikala slikarski triptih.

Razstava 3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico

3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin je naslov razstave, ki so jo v Platonovi dvorani Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani odprli 10. aprila. Odprtja razstave, ki jo je pripravil dr. Jože Dežman se je udeležila množica obiskovalcev. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili Dežmanovemu nagovoru, besedam arheologov, ki sta sodelovala pri odkopu in popisu najdenih predmetov, ter slikarki Marjetki Dolinar, ki je ob tem naslikala slikarski triptih.

Jože Bartolj

spominpolitikaLuka RozmanUroš KoširMarjetka DolinarJože Dežman3450 umorjenihJama pod Macesnovo goricoslovenski Katin

Naš gost

VEČ ...|20. 4. 2024
Akademski slikar Lojze Čemažar

Naš gost je bil akademski slikar Lojze Čemažar, eden najvidnejših sodobnih cerkvenih slikarjev na Slovenskem, katerega slog zaznamujeta asketska figuralika in v simbolnem jeziku interpretirana tradicionalna krščanska motivika. V začetku meseca februarja so mu slovenski škofje podelili odličje sv. Cirila in Metoda in zato smo se določili, da umetnika povabimo k pogovoru.

Akademski slikar Lojze Čemažar

Naš gost je bil akademski slikar Lojze Čemažar, eden najvidnejših sodobnih cerkvenih slikarjev na Slovenskem, katerega slog zaznamujeta asketska figuralika in v simbolnem jeziku interpretirana tradicionalna krščanska motivika. V začetku meseca februarja so mu slovenski škofje podelili odličje sv. Cirila in Metoda in zato smo se določili, da umetnika povabimo k pogovoru.

Radio Ognjišče

spominživljenjeLojze Čemažar

Duhovna misel

VEČ ...|24. 4. 2024
Nesrečni kralj

Živel je kralj, ki mu je šlo vse narobe; zbral je ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Nesrečni kralj

Živel je kralj, ki mu je šlo vse narobe; zbral je ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Mateja Subotičanec

duhovnost

Radijski misijon 2024

VEČ ...|23. 3. 2024
7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

Mitja Markovič

duhovnostodnosimisijon2024

Kulturni utrinki

VEČ ...|24. 4. 2024
6. koncert Sakralnega abonmaja

Sinoči (24.4.) ob 19.30 je bil v nunski cerkvi 6. koncert Sakralnega abonmaja. Nastopil je Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana pod vodstvom dirigenta Ambroža Čopija, ki bil naš gost.

 

6. koncert Sakralnega abonmaja

Sinoči (24.4.) ob 19.30 je bil v nunski cerkvi 6. koncert Sakralnega abonmaja. Nastopil je Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana pod vodstvom dirigenta Ambroža Čopija, ki bil naš gost.

 

Jože Bartolj

kulturaglasbasakralni abonmaAmbrož ČopiKomorni zbor Konservatorija za glasbo in balet

Komentar Časnik.si

VEČ ...|24. 4. 2024
Andrej Tomelj: Novinarske iveri in bruna

Tomelj prinaša razmišljanje o vlogi sodobnih medijev in njihovem vplivu na javno mnenje. Avtor kritično obravnava, kako novinarji pogosto zgolj površno obravnavajo pomembne teme, s čimer bralcem preprečujejo, da bi dosegli resnično razumevanje dogajanj. S svojim pisanjem želi spodbuditi k večji preudarnosti pri sprejemanju informacij iz medijev.

Za več informacij si lahko ogledate izvirni članek na Časnik.si.

Andrej Tomelj: Novinarske iveri in bruna

Tomelj prinaša razmišljanje o vlogi sodobnih medijev in njihovem vplivu na javno mnenje. Avtor kritično obravnava, kako novinarji pogosto zgolj površno obravnavajo pomembne teme, s čimer bralcem preprečujejo, da bi dosegli resnično razumevanje dogajanj. S svojim pisanjem želi spodbuditi k večji preudarnosti pri sprejemanju informacij iz medijev.

Za več informacij si lahko ogledate izvirni članek na Časnik.si.

komentarnovinarkanovinarobsodbanestrokovnostneprimerno ravnanjeNovinarsko častno razsodiščepristojnostiodgovornostmedijska krajina

Spominjamo se

VEČ ...|24. 4. 2024
Spominjamo se dne 24. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 24. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|24. 4. 2024
Pica

Za testo potrebujemo pol litra oz. 30 dag moke, ob strani damo slabo žličko soli, 1/3 kocke (cca. 15 dag) kvasa – dodamo malo sladkorja in toplega mleka – vstavimo v jamico na sredi moke. V testo dodamo še eno jajce, malo olja (olivnega ali sončničnega) in 1 dl toplega mleka. Če hočemo še finejše, to je bolj mehko testo, lahko v moko dodamo kakšno žlico navadnega jogurta. Testo dobro ugnetemo z roko in pustimo vzhajati, da ga je še enkrat več. Pazimo, da ne prehaja – površina ne sme biti nagubana. Nato pekač namažem s trdo maščobo - z maslom ali pa z mastjo - in testo razvaljamo skoraj na velikost pekača. Nato ga z roko prenesemo in s prsti razširimo do robov. Nadeva naredimo po želji. Sestra Nikolina je povedala, da vedno namaže paradižnikov mezgo (ki jo izboljša z žlico kuhane smetana z mleka), potrese z origanom in baziliko, potrese še sesekljano kislo kumaro, olivo, salamo, šunko, tuno iz konzerve ... na vrhu naj bo nariban sir. Pečemo v pečici pri 190 – 200 stopinjah Celzija 15 – 18 minut, da se lepo zapeče. Če pečica še ni dovolj ogreta oziroma vemo, da gostov še ne bo - koliko časa lahko pica počaka na pekaču, že obložena? Lahko tudi pol ure ali več. Boljše je, da tako počaka, kot da pečeno moramo pogrevati. Pečeno pico sicer takoj vzamemo iz pečice, je preložimo na desko in pokrijemo s pekačem, da se omedi – postane mehka in okusnejša.  

Pica

Za testo potrebujemo pol litra oz. 30 dag moke, ob strani damo slabo žličko soli, 1/3 kocke (cca. 15 dag) kvasa – dodamo malo sladkorja in toplega mleka – vstavimo v jamico na sredi moke. V testo dodamo še eno jajce, malo olja (olivnega ali sončničnega) in 1 dl toplega mleka. Če hočemo še finejše, to je bolj mehko testo, lahko v moko dodamo kakšno žlico navadnega jogurta. Testo dobro ugnetemo z roko in pustimo vzhajati, da ga je še enkrat več. Pazimo, da ne prehaja – površina ne sme biti nagubana. Nato pekač namažem s trdo maščobo - z maslom ali pa z mastjo - in testo razvaljamo skoraj na velikost pekača. Nato ga z roko prenesemo in s prsti razširimo do robov. Nadeva naredimo po želji. Sestra Nikolina je povedala, da vedno namaže paradižnikov mezgo (ki jo izboljša z žlico kuhane smetana z mleka), potrese z origanom in baziliko, potrese še sesekljano kislo kumaro, olivo, salamo, šunko, tuno iz konzerve ... na vrhu naj bo nariban sir. Pečemo v pečici pri 190 – 200 stopinjah Celzija 15 – 18 minut, da se lepo zapeče. Če pečica še ni dovolj ogreta oziroma vemo, da gostov še ne bo - koliko časa lahko pica počaka na pekaču, že obložena? Lahko tudi pol ure ali več. Boljše je, da tako počaka, kot da pečeno moramo pogrevati. Pečeno pico sicer takoj vzamemo iz pečice, je preložimo na desko in pokrijemo s pekačem, da se omedi – postane mehka in okusnejša.  

Matjaž Merljak

kuhajmo