S prenovljeno Feiglovo knjižnico je zaživel Trgovski dom v Gorici - pogovarjali smo se z direktorico Luiso Gergolet. Ministrica Helena Jaklitsch je obiskala rojake na avstrijskem Koroškem. Ameriško slovenska izobraževalna fundacija ASEF je pripravila gala večer.
S prenovljeno Feiglovo knjižnico je zaživel Trgovski dom v Gorici - pogovarjali smo se z direktorico Luiso Gergolet. Ministrica Helena Jaklitsch je obiskala rojake na avstrijskem Koroškem. Ameriško slovenska izobraževalna fundacija ASEF je pripravila gala večer.
S prenovljeno Feiglovo knjižnico je zaživel Trgovski dom v Gorici - pogovarjali smo se z direktorico Luiso Gergolet. Ministrica Helena Jaklitsch je obiskala rojake na avstrijskem Koroškem. Ameriško slovenska izobraževalna fundacija ASEF je pripravila gala večer.
Rojaki iz Argentine so po treh letih znova poromali v Lujan, obeležil so tudi prvi Nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, v oddaji ste lahko spoznali kulturna ustvarjalca z avstrijske Koroške, Vincenca in Vereno Gotthardt.
Rojaki iz Argentine so po treh letih znova poromali v Lujan, obeležil so tudi prvi Nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, v oddaji ste lahko spoznali kulturna ustvarjalca z avstrijske Koroške, Vincenca in Vereno Gotthardt.
Rojaki iz Argentine so po treh letih znova poromali v Lujan, obeležil so tudi prvi Nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, v oddaji ste lahko spoznali kulturna ustvarjalca z avstrijske Koroške, Vincenca in Vereno Gotthardt.
Rojaki iz Argentine so po treh letih znova poromali v Lujan, obeležil so tudi prvi Nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, v oddaji ste lahko spoznali kulturna ustvarjalca z avstrijske Koroške, Vincenca in Vereno Gotthardt.
Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch je s škofom Andrejem Sajetom, predsednikom Slovenske škofovske konference, govorila o duhovni oskrbi rojakov. Že 34. je potekal Senjam beneške piesmi, Zveza Slovencev na Hrvaškem obeležila 30-letnico delovanja. Rojake je na obeh praznovanjih nagovoril predsednik države Borut Pahor. Pogledamo tudi na avstrijsko Koroško in v Cleveland.
Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch je s škofom Andrejem Sajetom, predsednikom Slovenske škofovske konference, govorila o duhovni oskrbi rojakov. Že 34. je potekal Senjam beneške piesmi, Zveza Slovencev na Hrvaškem obeležila 30-letnico delovanja. Rojake je na obeh praznovanjih nagovoril predsednik države Borut Pahor. Pogledamo tudi na avstrijsko Koroško in v Cleveland.
Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch je s škofom Andrejem Sajetom, predsednikom Slovenske škofovske konference, govorila o duhovni oskrbi rojakov. Že 34. je potekal Senjam beneške piesmi, Zveza Slovencev na Hrvaškem obeležila 30-letnico delovanja. Rojake je na obeh praznovanjih nagovoril predsednik države Borut Pahor. Pogledamo tudi na avstrijsko Koroško in v Cleveland.
Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch je s škofom Andrejem Sajetom, predsednikom Slovenske škofovske konference, govorila o duhovni oskrbi rojakov. Že 34. je potekal Senjam beneške piesmi, Zveza Slovencev na Hrvaškem obeležila 30-letnico delovanja. Rojake je na obeh praznovanjih nagovoril predsednik države Borut Pahor. Pogledamo tudi na avstrijsko Koroško in v Cleveland.
Pri Gospe Sveti na avstrijskem Koroškem bodo spet Slovenske šmarnice, rojaki z vzhoda Francije so poromali v Habsterdick, v Clevelandu so imeli birmo ... Dotaknili smo se tudi 80. obletnice pregona slovenskih družin z avstrijske Koroške.
Pri Gospe Sveti na avstrijskem Koroškem bodo spet Slovenske šmarnice, rojaki z vzhoda Francije so poromali v Habsterdick, v Clevelandu so imeli birmo ... Dotaknili smo se tudi 80. obletnice pregona slovenskih družin z avstrijske Koroške.
Pri Gospe Sveti na avstrijskem Koroškem bodo spet Slovenske šmarnice, rojaki z vzhoda Francije so poromali v Habsterdick, v Clevelandu so imeli birmo ... Dotaknili smo se tudi 80. obletnice pregona slovenskih družin z avstrijske Koroške.
Pri Gospe Sveti na avstrijskem Koroškem bodo spet Slovenske šmarnice, rojaki z vzhoda Francije so poromali v Habsterdick, v Clevelandu so imeli birmo ... Dotaknili smo se tudi 80. obletnice pregona slovenskih družin z avstrijske Koroške.
Z Mariano Poznič smo govorili o življenju Slovencev v Argentini, še posebej o zborniku in filmu, ki sta nastala ob lanski 30-letnici samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, Martina Piko Rustia pa nam je več povedala novem tiskanem zemljevidu občine Sele na avstrijskem Koroškem.
Z Mariano Poznič smo govorili o življenju Slovencev v Argentini, še posebej o zborniku in filmu, ki sta nastala ob lanski 30-letnici samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, Martina Piko Rustia pa nam je več povedala novem tiskanem zemljevidu občine Sele na avstrijskem Koroškem.
Z Mariano Poznič smo govorili o življenju Slovencev v Argentini, še posebej o zborniku in filmu, ki sta nastala ob lanski 30-letnici samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, Martina Piko Rustia pa nam je več povedala novem tiskanem zemljevidu občine Sele na avstrijskem Koroškem.
Z Mariano Poznič smo govorili o življenju Slovencev v Argentini, še posebej o zborniku in filmu, ki sta nastala ob lanski 30-letnici samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, Martina Piko Rustia pa nam je več povedala novem tiskanem zemljevidu občine Sele na avstrijskem Koroškem.
Velikonočni utrip so nam predstavili: frančiškan p. Darko Žnidaršič iz Sydneyja iz Avstralije, dr. Zvone Štrubelj iz Bruslja v Belgiji in frančiškan p. Metod Ogorevc iz Lemonta pri Chicagu v ZDA.
Velikonočni utrip so nam predstavili: frančiškan p. Darko Žnidaršič iz Sydneyja iz Avstralije, dr. Zvone Štrubelj iz Bruslja v Belgiji in frančiškan p. Metod Ogorevc iz Lemonta pri Chicagu v ZDA.
Velikonočni utrip so nam predstavili: frančiškan p. Darko Žnidaršič iz Sydneyja iz Avstralije, dr. Zvone Štrubelj iz Bruslja v Belgiji in frančiškan p. Metod Ogorevc iz Lemonta pri Chicagu v ZDA.
Velikonočni utrip so nam predstavili: frančiškan p. Darko Žnidaršič iz Sydneyja iz Avstralije, dr. Zvone Štrubelj iz Bruslja v Belgiji in frančiškan p. Metod Ogorevc iz Lemonta pri Chicagu v ZDA.
Velikonočni utrip - priprave in samo praznovanje - so nam predstavili: frančiškan p. Simon Peter Berlec iz Melbourna iz Avstralije, slovenski duhovnik iz Buenos Airesa v Argentini Franci Cukjati in slovenski župnik v Hamiltonu v Kanadi, salezijanec Drago Gačnik.
Velikonočni utrip - priprave in samo praznovanje - so nam predstavili: frančiškan p. Simon Peter Berlec iz Melbourna iz Avstralije, slovenski duhovnik iz Buenos Airesa v Argentini Franci Cukjati in slovenski župnik v Hamiltonu v Kanadi, salezijanec Drago Gačnik.
Velikonočni utrip - priprave in samo praznovanje - so nam predstavili: frančiškan p. Simon Peter Berlec iz Melbourna iz Avstralije, slovenski duhovnik iz Buenos Airesa v Argentini Franci Cukjati in slovenski župnik v Hamiltonu v Kanadi, salezijanec Drago Gačnik.
Velikonočni utrip - priprave in samo praznovanje - so nam predstavili: frančiškan p. Simon Peter Berlec iz Melbourna iz Avstralije, slovenski duhovnik iz Buenos Airesa v Argentini Franci Cukjati in slovenski župnik v Hamiltonu v Kanadi, salezijanec Drago Gačnik.
Kulturni center Lojze Bratuž v Gorici praznuje 60-letnico (pogovor s predsednico Franko Žgavec), v Ljubljani se bodo nadaljevali Koroški kulturni dnevi, ministrica Helena Jaklitsch je obiskala rojake v Kanadi.
Kulturni center Lojze Bratuž v Gorici praznuje 60-letnico (pogovor s predsednico Franko Žgavec), v Ljubljani se bodo nadaljevali Koroški kulturni dnevi, ministrica Helena Jaklitsch je obiskala rojake v Kanadi.
Kulturni center Lojze Bratuž v Gorici praznuje 60-letnico (pogovor s predsednico Franko Žgavec), v Ljubljani se bodo nadaljevali Koroški kulturni dnevi, ministrica Helena Jaklitsch je obiskala rojake v Kanadi.
Kulturni center Lojze Bratuž v Gorici praznuje 60-letnico (pogovor s predsednico Franko Žgavec), v Ljubljani se bodo nadaljevali Koroški kulturni dnevi, ministrica Helena Jaklitsch je obiskala rojake v Kanadi.
Od 6. do 28. aprila letos bodo v Ljubljani potekali Koroški kulturni dnevi, na sporedu je kar enajst dogodkov: od lutkovne in gledališke predstave, recitala, do koncerta in predstavitve knjig. Več nam je povedal Janez Stergar, predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani. V oddaji tudi o seji svetov za zamejstvo in izseljenstvo ter o obisku ministrice Jaklitsch v Severni Nemčiji.
Od 6. do 28. aprila letos bodo v Ljubljani potekali Koroški kulturni dnevi, na sporedu je kar enajst dogodkov: od lutkovne in gledališke predstave, recitala, do koncerta in predstavitve knjig. Več nam je povedal Janez Stergar, predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani. V oddaji tudi o seji svetov za zamejstvo in izseljenstvo ter o obisku ministrice Jaklitsch v Severni Nemčiji.
Od 6. do 28. aprila letos bodo v Ljubljani potekali Koroški kulturni dnevi, na sporedu je kar enajst dogodkov: od lutkovne in gledališke predstave, recitala, do koncerta in predstavitve knjig. Več nam je povedal Janez Stergar, predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani. V oddaji tudi o seji svetov za zamejstvo in izseljenstvo ter o obisku ministrice Jaklitsch v Severni Nemčiji.
Od 6. do 28. aprila letos bodo v Ljubljani potekali Koroški kulturni dnevi, na sporedu je kar enajst dogodkov: od lutkovne in gledališke predstave, recitala, do koncerta in predstavitve knjig. Več nam je povedal Janez Stergar, predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani. V oddaji tudi o seji svetov za zamejstvo in izseljenstvo ter o obisku ministrice Jaklitsch v Severni Nemčiji.
Slovenski duhovnik na Švedskem Zvone Podvinski nam je povedal več o treh krstih, ki so jih imeli letos in o pripravah na praznovanje 60-letnice slovenske katoliške misije. V Merrylandsu v Sydneyju so včeraj predstavili zbornik ob zlatem jubileju slovenskega misijona svetega Rafaela - več nam je povedal frančiškan p. Darko Žnidaršič. Koroška poje praznuje zlati jubilej, pri Krščanski kulturni zvezi so pripravili dokumentarni film, nam je povedala tajnica Zalka Kelih-Olip.
Slovenski duhovnik na Švedskem Zvone Podvinski nam je povedal več o treh krstih, ki so jih imeli letos in o pripravah na praznovanje 60-letnice slovenske katoliške misije. V Merrylandsu v Sydneyju so včeraj predstavili zbornik ob zlatem jubileju slovenskega misijona svetega Rafaela - več nam je povedal frančiškan p. Darko Žnidaršič. Koroška poje praznuje zlati jubilej, pri Krščanski kulturni zvezi so pripravili dokumentarni film, nam je povedala tajnica Zalka Kelih-Olip.
Slovenski duhovnik na Švedskem Zvone Podvinski nam je povedal več o treh krstih, ki so jih imeli letos in o pripravah na praznovanje 60-letnice slovenske katoliške misije. V Merrylandsu v Sydneyju so včeraj predstavili zbornik ob zlatem jubileju slovenskega misijona svetega Rafaela - več nam je povedal frančiškan p. Darko Žnidaršič. Koroška poje praznuje zlati jubilej, pri Krščanski kulturni zvezi so pripravili dokumentarni film, nam je povedala tajnica Zalka Kelih-Olip.
Slovenski duhovnik na Švedskem Zvone Podvinski nam je povedal več o treh krstih, ki so jih imeli letos in o pripravah na praznovanje 60-letnice slovenske katoliške misije. V Merrylandsu v Sydneyju so včeraj predstavili zbornik ob zlatem jubileju slovenskega misijona svetega Rafaela - več nam je povedal frančiškan p. Darko Žnidaršič. Koroška poje praznuje zlati jubilej, pri Krščanski kulturni zvezi so pripravili dokumentarni film, nam je povedala tajnica Zalka Kelih-Olip.
Letos mineva osemdeset let od pregona koroških Slovencev z njihovih domov. O (ne)kulturi spominjanja je na letošnjem novoletnem srečanju v Tinjah razmišljal svobodni umetnik iz okolice Pliberka Karel Vouk.
Letos mineva osemdeset let od pregona koroških Slovencev z njihovih domov. O (ne)kulturi spominjanja je na letošnjem novoletnem srečanju v Tinjah razmišljal svobodni umetnik iz okolice Pliberka Karel Vouk.
Letos mineva osemdeset let od pregona koroških Slovencev z njihovih domov. O (ne)kulturi spominjanja je na letošnjem novoletnem srečanju v Tinjah razmišljal svobodni umetnik iz okolice Pliberka Karel Vouk.
Letos mineva osemdeset let od pregona koroških Slovencev z njihovih domov. O (ne)kulturi spominjanja je na letošnjem novoletnem srečanju v Tinjah razmišljal svobodni umetnik iz okolice Pliberka Karel Vouk.
Še nikoli do zdaj se najbrž ni zgodilo, da bi Slovenci v parlamentih vseh sosednjih držav hkrati imeli svoje predstavnike. Točneje, imamo predstavnice. To so: poslanke Tatjana Rojc, Olga Voglauer in Barbara Antolić Vupora ter zastopnica Erika Köleš Kiss.
Še nikoli do zdaj se najbrž ni zgodilo, da bi Slovenci v parlamentih vseh sosednjih držav hkrati imeli svoje predstavnike. Točneje, imamo predstavnice. To so: poslanke Tatjana Rojc, Olga Voglauer in Barbara Antolić Vupora ter zastopnica Erika Köleš Kiss.
Še nikoli do zdaj se najbrž ni zgodilo, da bi Slovenci v parlamentih vseh sosednjih držav hkrati imeli svoje predstavnike. Točneje, imamo predstavnice. To so: poslanke Tatjana Rojc, Olga Voglauer in Barbara Antolić Vupora ter zastopnica Erika Köleš Kiss.
Še nikoli do zdaj se najbrž ni zgodilo, da bi Slovenci v parlamentih vseh sosednjih držav hkrati imeli svoje predstavnike. Točneje, imamo predstavnice. To so: poslanke Tatjana Rojc, Olga Voglauer in Barbara Antolić Vupora ter zastopnica Erika Köleš Kiss.
Gostje prvega letošnjega ponedeljkovega večera Društva slovenskih izobražencev iz Trsta so bile štiri zdravnice, ki so delovale v težkih razmerah epidemije. Za tokratno oddajo smo izbrali nekaj odlomkov, saj bo 4. marca minilo dve leti, od prvega primera covida-19 v Sloveniji. Gostje so bile: dr. Neva Lupinc, ki je zaposlena na oddelku za nujno medicino v bolnišnici na Katinari, dr. Marjana Oppelt, anesteziologinja, zaposlena v zavodu Sanatorio triestino, dr. Irena Tavčar, kardiologinja in dr. Meta Starc, pediatrinja, ki dela na neonatalnem oddelku otroške bolnišnice Burlo Garofolo. Pogovor v že prenovljeni Peterlinovi dvorani je vodil predsednik Društva slovenskih izobražencev Sergij Pahor. Občinstvo je vse štiri zdravnice že na začetku sprejelo z aplavzom, iz katerega je bilo čutiti izraz hvaležnosti za njihovo požrtvovalnost in visoko strokovno delo.
Gostje prvega letošnjega ponedeljkovega večera Društva slovenskih izobražencev iz Trsta so bile štiri zdravnice, ki so delovale v težkih razmerah epidemije. Za tokratno oddajo smo izbrali nekaj odlomkov, saj bo 4. marca minilo dve leti, od prvega primera covida-19 v Sloveniji. Gostje so bile: dr. Neva Lupinc, ki je zaposlena na oddelku za nujno medicino v bolnišnici na Katinari, dr. Marjana Oppelt, anesteziologinja, zaposlena v zavodu Sanatorio triestino, dr. Irena Tavčar, kardiologinja in dr. Meta Starc, pediatrinja, ki dela na neonatalnem oddelku otroške bolnišnice Burlo Garofolo. Pogovor v že prenovljeni Peterlinovi dvorani je vodil predsednik Društva slovenskih izobražencev Sergij Pahor. Občinstvo je vse štiri zdravnice že na začetku sprejelo z aplavzom, iz katerega je bilo čutiti izraz hvaležnosti za njihovo požrtvovalnost in visoko strokovno delo.
Gostje prvega letošnjega ponedeljkovega večera Društva slovenskih izobražencev iz Trsta so bile štiri zdravnice, ki so delovale v težkih razmerah epidemije. Za tokratno oddajo smo izbrali nekaj odlomkov, saj bo 4. marca minilo dve leti, od prvega primera covida-19 v Sloveniji. Gostje so bile: dr. Neva Lupinc, ki je zaposlena na oddelku za nujno medicino v bolnišnici na Katinari, dr. Marjana Oppelt, anesteziologinja, zaposlena v zavodu Sanatorio triestino, dr. Irena Tavčar, kardiologinja in dr. Meta Starc, pediatrinja, ki dela na neonatalnem oddelku otroške bolnišnice Burlo Garofolo. Pogovor v že prenovljeni Peterlinovi dvorani je vodil predsednik Društva slovenskih izobražencev Sergij Pahor. Občinstvo je vse štiri zdravnice že na začetku sprejelo z aplavzom, iz katerega je bilo čutiti izraz hvaležnosti za njihovo požrtvovalnost in visoko strokovno delo.
Gostje prvega letošnjega ponedeljkovega večera Društva slovenskih izobražencev iz Trsta so bile štiri zdravnice, ki so delovale v težkih razmerah epidemije. Za tokratno oddajo smo izbrali nekaj odlomkov, saj bo 4. marca minilo dve leti, od prvega primera covida-19 v Sloveniji. Gostje so bile: dr. Neva Lupinc, ki je zaposlena na oddelku za nujno medicino v bolnišnici na Katinari, dr. Marjana Oppelt, anesteziologinja, zaposlena v zavodu Sanatorio triestino, dr. Irena Tavčar, kardiologinja in dr. Meta Starc, pediatrinja, ki dela na neonatalnem oddelku otroške bolnišnice Burlo Garofolo. Pogovor v že prenovljeni Peterlinovi dvorani je vodil predsednik Društva slovenskih izobražencev Sergij Pahor. Občinstvo je vse štiri zdravnice že na začetku sprejelo z aplavzom, iz katerega je bilo čutiti izraz hvaležnosti za njihovo požrtvovalnost in visoko strokovno delo.
Bogata sporočila so prinesla praznovanja ob slovenskem kulturnem prazniku med rojaki v sosednjih državah in po svetu. V Gorici je bil v ospredju Srečko Kosovel, v Celovcu pa Milka Hartman. V oddaji smo pogledali tudi v Kanado in na Švedsko.
Bogata sporočila so prinesla praznovanja ob slovenskem kulturnem prazniku med rojaki v sosednjih državah in po svetu. V Gorici je bil v ospredju Srečko Kosovel, v Celovcu pa Milka Hartman. V oddaji smo pogledali tudi v Kanado in na Švedsko.
Bogata sporočila so prinesla praznovanja ob slovenskem kulturnem prazniku med rojaki v sosednjih državah in po svetu. V Gorici je bil v ospredju Srečko Kosovel, v Celovcu pa Milka Hartman. V oddaji smo pogledali tudi v Kanado in na Švedsko.
Bogata sporočila so prinesla praznovanja ob slovenskem kulturnem prazniku med rojaki v sosednjih državah in po svetu. V Gorici je bil v ospredju Srečko Kosovel, v Celovcu pa Milka Hartman. V oddaji smo pogledali tudi v Kanado in na Švedsko.
Da bi čim več ljudi na avstrijskem Koroškem pritegnili k uporabi slovenščine, sta obe kulturni zvezi (Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza iz Celovca) pripravili poseben projekt Slovenščino (do)živeti. Vse bo potekalo po socialnih medijih in preko sodobnih komunikacijskih sredstev. Govorili so: Janko Krištof, predsednik KKZ in pobudnik te zamisli, Mitja Rovšek, poslovodja SPZ in govornica pripravljalne skupine www.slovensko.at Nadja Kramer.
Da bi čim več ljudi na avstrijskem Koroškem pritegnili k uporabi slovenščine, sta obe kulturni zvezi (Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza iz Celovca) pripravili poseben projekt Slovenščino (do)živeti. Vse bo potekalo po socialnih medijih in preko sodobnih komunikacijskih sredstev. Govorili so: Janko Krištof, predsednik KKZ in pobudnik te zamisli, Mitja Rovšek, poslovodja SPZ in govornica pripravljalne skupine www.slovensko.at Nadja Kramer.
Da bi čim več ljudi na avstrijskem Koroškem pritegnili k uporabi slovenščine, sta obe kulturni zvezi (Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza iz Celovca) pripravili poseben projekt Slovenščino (do)živeti. Vse bo potekalo po socialnih medijih in preko sodobnih komunikacijskih sredstev. Govorili so: Janko Krištof, predsednik KKZ in pobudnik te zamisli, Mitja Rovšek, poslovodja SPZ in govornica pripravljalne skupine www.slovensko.at Nadja Kramer.
Da bi čim več ljudi na avstrijskem Koroškem pritegnili k uporabi slovenščine, sta obe kulturni zvezi (Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza iz Celovca) pripravili poseben projekt Slovenščino (do)živeti. Vse bo potekalo po socialnih medijih in preko sodobnih komunikacijskih sredstev. Govorili so: Janko Krištof, predsednik KKZ in pobudnik te zamisli, Mitja Rovšek, poslovodja SPZ in govornica pripravljalne skupine www.slovensko.at Nadja Kramer.
Slišali ste o prenovljeni Peterlinovi dvorani v Trstu, Govorniškem natečaju za mlade na avstrijskem Koroškem in o praznovanjih bližajočega se Prešernovega dne, slovenskega kulturnega praznika (v Tinjah in drugod).
Slišali ste o prenovljeni Peterlinovi dvorani v Trstu, Govorniškem natečaju za mlade na avstrijskem Koroškem in o praznovanjih bližajočega se Prešernovega dne, slovenskega kulturnega praznika (v Tinjah in drugod).
Slišali ste o prenovljeni Peterlinovi dvorani v Trstu, Govorniškem natečaju za mlade na avstrijskem Koroškem in o praznovanjih bližajočega se Prešernovega dne, slovenskega kulturnega praznika (v Tinjah in drugod).
Slišali ste o prenovljeni Peterlinovi dvorani v Trstu, Govorniškem natečaju za mlade na avstrijskem Koroškem in o praznovanjih bližajočega se Prešernovega dne, slovenskega kulturnega praznika (v Tinjah in drugod).
V Tischlerjevi dvorani Mohorjeve hiše v Celovcu so včeraj podelili letošnjo, že 43. Tischlerjevo nagrado, ki je šla tokrat v roke Nužeja Tolmaierja, predsednika Narodopisnega inštituta Urban Jarnik in dolgoletnega tajnika Krščanske kulturne zveze (KKZ). Nagrajenec je nagrado, ki jo kot najvišje priznanje podeljujeta Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) in Krščanska kulturna zveza (KKZ), prejel za življenjsko delo na kulturnem in narodopisnem področju ter za osebno prizadevanje za vsestranski kulturni razvoj med koroškimi Slovenci. V oddaji smo med drugim predvajali lavdaciji, ki sta jo imeli Martina Piko-Rustia in Breda Varl, govora predsednika KKZ in NSKS, Janka Krištofa in Zdravka Inzka ter zahvalo nagrajenca Nužeja Tolmaierja.
V Tischlerjevi dvorani Mohorjeve hiše v Celovcu so včeraj podelili letošnjo, že 43. Tischlerjevo nagrado, ki je šla tokrat v roke Nužeja Tolmaierja, predsednika Narodopisnega inštituta Urban Jarnik in dolgoletnega tajnika Krščanske kulturne zveze (KKZ). Nagrajenec je nagrado, ki jo kot najvišje priznanje podeljujeta Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) in Krščanska kulturna zveza (KKZ), prejel za življenjsko delo na kulturnem in narodopisnem področju ter za osebno prizadevanje za vsestranski kulturni razvoj med koroškimi Slovenci. V oddaji smo med drugim predvajali lavdaciji, ki sta jo imeli Martina Piko-Rustia in Breda Varl, govora predsednika KKZ in NSKS, Janka Krištofa in Zdravka Inzka ter zahvalo nagrajenca Nužeja Tolmaierja.
V Tischlerjevi dvorani Mohorjeve hiše v Celovcu so včeraj podelili letošnjo, že 43. Tischlerjevo nagrado, ki je šla tokrat v roke Nužeja Tolmaierja, predsednika Narodopisnega inštituta Urban Jarnik in dolgoletnega tajnika Krščanske kulturne zveze (KKZ). Nagrajenec je nagrado, ki jo kot najvišje priznanje podeljujeta Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) in Krščanska kulturna zveza (KKZ), prejel za življenjsko delo na kulturnem in narodopisnem področju ter za osebno prizadevanje za vsestranski kulturni razvoj med koroškimi Slovenci. V oddaji smo med drugim predvajali lavdaciji, ki sta jo imeli Martina Piko-Rustia in Breda Varl, govora predsednika KKZ in NSKS, Janka Krištofa in Zdravka Inzka ter zahvalo nagrajenca Nužeja Tolmaierja.
V Tischlerjevi dvorani Mohorjeve hiše v Celovcu so včeraj podelili letošnjo, že 43. Tischlerjevo nagrado, ki je šla tokrat v roke Nužeja Tolmaierja, predsednika Narodopisnega inštituta Urban Jarnik in dolgoletnega tajnika Krščanske kulturne zveze (KKZ). Nagrajenec je nagrado, ki jo kot najvišje priznanje podeljujeta Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) in Krščanska kulturna zveza (KKZ), prejel za življenjsko delo na kulturnem in narodopisnem področju ter za osebno prizadevanje za vsestranski kulturni razvoj med koroškimi Slovenci. V oddaji smo med drugim predvajali lavdaciji, ki sta jo imeli Martina Piko-Rustia in Breda Varl, govora predsednika KKZ in NSKS, Janka Krištofa in Zdravka Inzka ter zahvalo nagrajenca Nužeja Tolmaierja.
Med drugim smo slišali, da je pristojni vladni urad v zadnjih dveh letih, tudi zaradi pandemije, okrepil svoje dejavnosti med rojaki, še posebej z osebnimi stiki na terenu.
Med drugim smo slišali, da je pristojni vladni urad v zadnjih dveh letih, tudi zaradi pandemije, okrepil svoje dejavnosti med rojaki, še posebej z osebnimi stiki na terenu.
Med drugim smo slišali, da je pristojni vladni urad v zadnjih dveh letih, tudi zaradi pandemije, okrepil svoje dejavnosti med rojaki, še posebej z osebnimi stiki na terenu.
Med drugim smo slišali, da je pristojni vladni urad v zadnjih dveh letih, tudi zaradi pandemije, okrepil svoje dejavnosti med rojaki, še posebej z osebnimi stiki na terenu.
Tradicionalno Novoletno srečanje je že drugo leto zapored potekalo le po spletu. Organizirala sta ga Katoliški dom prosvete Sodalitas Tinje in Združenje katoliških izobražencev pri Katoliški akciji iz Celovca v soboto, 8. januarja 2022 na temo „Slovenski sedaj med izkušnjami preteklosti in vizijo prihodnosti“. Slišali ste misli iz predavanj ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu Helene Jaklitsch in ljubljanskega pomožnega škofa Antona Jamnika.
Tradicionalno Novoletno srečanje je že drugo leto zapored potekalo le po spletu. Organizirala sta ga Katoliški dom prosvete Sodalitas Tinje in Združenje katoliških izobražencev pri Katoliški akciji iz Celovca v soboto, 8. januarja 2022 na temo „Slovenski sedaj med izkušnjami preteklosti in vizijo prihodnosti“. Slišali ste misli iz predavanj ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu Helene Jaklitsch in ljubljanskega pomožnega škofa Antona Jamnika.
Tradicionalno Novoletno srečanje je že drugo leto zapored potekalo le po spletu. Organizirala sta ga Katoliški dom prosvete Sodalitas Tinje in Združenje katoliških izobražencev pri Katoliški akciji iz Celovca v soboto, 8. januarja 2022 na temo „Slovenski sedaj med izkušnjami preteklosti in vizijo prihodnosti“. Slišali ste misli iz predavanj ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu Helene Jaklitsch in ljubljanskega pomožnega škofa Antona Jamnika.
Tradicionalno Novoletno srečanje je že drugo leto zapored potekalo le po spletu. Organizirala sta ga Katoliški dom prosvete Sodalitas Tinje in Združenje katoliških izobražencev pri Katoliški akciji iz Celovca v soboto, 8. januarja 2022 na temo „Slovenski sedaj med izkušnjami preteklosti in vizijo prihodnosti“. Slišali ste misli iz predavanj ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu Helene Jaklitsch in ljubljanskega pomožnega škofa Antona Jamnika.
Kako tradicijo slovenskega praznovanja božiča ohranjajo rojaki po svetu? Povezani smo bili z Melbournom (p. Simon Peter Berlec), Buenos Airesom (Toni Burja) in Lemontom pri Chicagu (p. Metod Ogorevc).
Kako tradicijo slovenskega praznovanja božiča ohranjajo rojaki po svetu? Povezani smo bili z Melbournom (p. Simon Peter Berlec), Buenos Airesom (Toni Burja) in Lemontom pri Chicagu (p. Metod Ogorevc).
Kako tradicijo slovenskega praznovanja božiča ohranjajo rojaki po svetu? Povezani smo bili z Melbournom (p. Simon Peter Berlec), Buenos Airesom (Toni Burja) in Lemontom pri Chicagu (p. Metod Ogorevc).
Kako tradicijo slovenskega praznovanja božiča ohranjajo rojaki po svetu? Povezani smo bili z Melbournom (p. Simon Peter Berlec), Buenos Airesom (Toni Burja) in Lemontom pri Chicagu (p. Metod Ogorevc).
Oddaja je prinesla božično-novoletni utrip iz Francije, Argentine, Avstralije in Kanade. Z nami so bili: slovenski župnik v Freyming-Merlebachu in delegat za Francijo Jože Kamin, slovenski duhovnik Franci Cukjati iz Buenos Airesa, frančiškan p. Darko Žnidaršič iz Sydneyja in slovenski župnik pri svetem Gregoriju Velikem v Hamiltonu, salezijanec Drago Gačnik.
Oddaja je prinesla božično-novoletni utrip iz Francije, Argentine, Avstralije in Kanade. Z nami so bili: slovenski župnik v Freyming-Merlebachu in delegat za Francijo Jože Kamin, slovenski duhovnik Franci Cukjati iz Buenos Airesa, frančiškan p. Darko Žnidaršič iz Sydneyja in slovenski župnik pri svetem Gregoriju Velikem v Hamiltonu, salezijanec Drago Gačnik.
Oddaja je prinesla božično-novoletni utrip iz Francije, Argentine, Avstralije in Kanade. Z nami so bili: slovenski župnik v Freyming-Merlebachu in delegat za Francijo Jože Kamin, slovenski duhovnik Franci Cukjati iz Buenos Airesa, frančiškan p. Darko Žnidaršič iz Sydneyja in slovenski župnik pri svetem Gregoriju Velikem v Hamiltonu, salezijanec Drago Gačnik.
Oddaja je prinesla božično-novoletni utrip iz Francije, Argentine, Avstralije in Kanade. Z nami so bili: slovenski župnik v Freyming-Merlebachu in delegat za Francijo Jože Kamin, slovenski duhovnik Franci Cukjati iz Buenos Airesa, frančiškan p. Darko Žnidaršič iz Sydneyja in slovenski župnik pri svetem Gregoriju Velikem v Hamiltonu, salezijanec Drago Gačnik.
Z rojaki iz Avstrije, Italije in Madžarske smo pogledali na trideset let slovenske samostojnosti in enotnosti. Kako so doživljali Slovenijo takrat in jo vidijo danes? Ali se je in kako se je spremenil položaj njihove narodne skupnosti? Gostje projekta Kongres na klepetu, ki smo ga pripravili skupaj s Svetovnim slovenskim kongresom, so bili: Rudi Vovk (Avstrija), Damijan Terpin (Italija), Andrea Kovač in Jože Hirnök (Madžarska)
Z rojaki iz Avstrije, Italije in Madžarske smo pogledali na trideset let slovenske samostojnosti in enotnosti. Kako so doživljali Slovenijo takrat in jo vidijo danes? Ali se je in kako se je spremenil položaj njihove narodne skupnosti? Gostje projekta Kongres na klepetu, ki smo ga pripravili skupaj s Svetovnim slovenskim kongresom, so bili: Rudi Vovk (Avstrija), Damijan Terpin (Italija), Andrea Kovač in Jože Hirnök (Madžarska)
Z rojaki iz Avstrije, Italije in Madžarske smo pogledali na trideset let slovenske samostojnosti in enotnosti. Kako so doživljali Slovenijo takrat in jo vidijo danes? Ali se je in kako se je spremenil položaj njihove narodne skupnosti? Gostje projekta Kongres na klepetu, ki smo ga pripravili skupaj s Svetovnim slovenskim kongresom, so bili: Rudi Vovk (Avstrija), Damijan Terpin (Italija), Andrea Kovač in Jože Hirnök (Madžarska)
Z rojaki iz Avstrije, Italije in Madžarske smo pogledali na trideset let slovenske samostojnosti in enotnosti. Kako so doživljali Slovenijo takrat in jo vidijo danes? Ali se je in kako se je spremenil položaj njihove narodne skupnosti? Gostje projekta Kongres na klepetu, ki smo ga pripravili skupaj s Svetovnim slovenskim kongresom, so bili: Rudi Vovk (Avstrija), Damijan Terpin (Italija), Andrea Kovač in Jože Hirnök (Madžarska)
Družina Pušnar se je letošnjega januarja v Slovenijo preselila v okviru repatriacije iz Venezuele. Mama Marija ter hčerke Anamarija, Silvana in Nevenka se tu počutijo varno in domače, učijo se slovenskega jezika in iščejo možnosti za zaposlitev. V oddaji smo objavili tudi pogovor s publicistom in javnim delavcem iz Trsta Ivom Jevnikarjem, ki smo gostili v projektu Kongres na klepetu.
Družina Pušnar se je letošnjega januarja v Slovenijo preselila v okviru repatriacije iz Venezuele. Mama Marija ter hčerke Anamarija, Silvana in Nevenka se tu počutijo varno in domače, učijo se slovenskega jezika in iščejo možnosti za zaposlitev. V oddaji smo objavili tudi pogovor s publicistom in javnim delavcem iz Trsta Ivom Jevnikarjem, ki smo gostili v projektu Kongres na klepetu.
Družina Pušnar se je letošnjega januarja v Slovenijo preselila v okviru repatriacije iz Venezuele. Mama Marija ter hčerke Anamarija, Silvana in Nevenka se tu počutijo varno in domače, učijo se slovenskega jezika in iščejo možnosti za zaposlitev. V oddaji smo objavili tudi pogovor s publicistom in javnim delavcem iz Trsta Ivom Jevnikarjem, ki smo gostili v projektu Kongres na klepetu.
Družina Pušnar se je letošnjega januarja v Slovenijo preselila v okviru repatriacije iz Venezuele. Mama Marija ter hčerke Anamarija, Silvana in Nevenka se tu počutijo varno in domače, učijo se slovenskega jezika in iščejo možnosti za zaposlitev. V oddaji smo objavili tudi pogovor s publicistom in javnim delavcem iz Trsta Ivom Jevnikarjem, ki smo gostili v projektu Kongres na klepetu.
V oddaji smo spomnili na prizadevanja rojakov po svetu pred tridesetimi leti, da je Slovenija hitro dosegla mednarodno priznanje. To zdaj prikazuje razstava na Vrhniki, ki so pripravili pri Izseljenskem društvu Slovenija v svetu. Naš gost je bil generalni tajnik Boštjan Kocmur. Slišal ste pogovor z rojakoma iz Prezida na Hrvaškem, Vera in Miro Malnar. Gre za nov pogovor iz serije Kongres na klepetu.
V oddaji smo spomnili na prizadevanja rojakov po svetu pred tridesetimi leti, da je Slovenija hitro dosegla mednarodno priznanje. To zdaj prikazuje razstava na Vrhniki, ki so pripravili pri Izseljenskem društvu Slovenija v svetu. Naš gost je bil generalni tajnik Boštjan Kocmur. Slišal ste pogovor z rojakoma iz Prezida na Hrvaškem, Vera in Miro Malnar. Gre za nov pogovor iz serije Kongres na klepetu.
V oddaji smo spomnili na prizadevanja rojakov po svetu pred tridesetimi leti, da je Slovenija hitro dosegla mednarodno priznanje. To zdaj prikazuje razstava na Vrhniki, ki so pripravili pri Izseljenskem društvu Slovenija v svetu. Naš gost je bil generalni tajnik Boštjan Kocmur. Slišal ste pogovor z rojakoma iz Prezida na Hrvaškem, Vera in Miro Malnar. Gre za nov pogovor iz serije Kongres na klepetu.
V oddaji smo spomnili na prizadevanja rojakov po svetu pred tridesetimi leti, da je Slovenija hitro dosegla mednarodno priznanje. To zdaj prikazuje razstava na Vrhniki, ki so pripravili pri Izseljenskem društvu Slovenija v svetu. Naš gost je bil generalni tajnik Boštjan Kocmur. Slišal ste pogovor z rojakoma iz Prezida na Hrvaškem, Vera in Miro Malnar. Gre za nov pogovor iz serije Kongres na klepetu.
O slovenski skupnosti v Clevelandu po letu 1991, o tihem izginjanju skupnosti na avstrijskem Koroškem – primeri nagrobnih napisov, jezikovni podobi v Porabju in o pisateljskem opusu koroškega pisatelja in pesnika Valentina Polanška ste slišali v tokratni oddaji. Objavili smo predstavitve del, ki so bila nagrajena na natečaju Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu in jo jih pripravili: Jaka Zapečnik, mmag. dr. Ferdinand Kühnel, Martina Zakocs in Nina Štular.
O slovenski skupnosti v Clevelandu po letu 1991, o tihem izginjanju skupnosti na avstrijskem Koroškem – primeri nagrobnih napisov, jezikovni podobi v Porabju in o pisateljskem opusu koroškega pisatelja in pesnika Valentina Polanška ste slišali v tokratni oddaji. Objavili smo predstavitve del, ki so bila nagrajena na natečaju Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu in jo jih pripravili: Jaka Zapečnik, mmag. dr. Ferdinand Kühnel, Martina Zakocs in Nina Štular.
O slovenski skupnosti v Clevelandu po letu 1991, o tihem izginjanju skupnosti na avstrijskem Koroškem – primeri nagrobnih napisov, jezikovni podobi v Porabju in o pisateljskem opusu koroškega pisatelja in pesnika Valentina Polanška ste slišali v tokratni oddaji. Objavili smo predstavitve del, ki so bila nagrajena na natečaju Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu in jo jih pripravili: Jaka Zapečnik, mmag. dr. Ferdinand Kühnel, Martina Zakocs in Nina Štular.
O slovenski skupnosti v Clevelandu po letu 1991, o tihem izginjanju skupnosti na avstrijskem Koroškem – primeri nagrobnih napisov, jezikovni podobi v Porabju in o pisateljskem opusu koroškega pisatelja in pesnika Valentina Polanška ste slišali v tokratni oddaji. Objavili smo predstavitve del, ki so bila nagrajena na natečaju Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu in jo jih pripravili: Jaka Zapečnik, mmag. dr. Ferdinand Kühnel, Martina Zakocs in Nina Štular.
Slovensko društvo Orfeum na Švedskem vabi na Miklavžev koncert in slavnostni koncert ob 30-letnici samostojnosti Slovenije, ki bosta v Stockholmu (gostja Danni Stražar). Pogledali bomo tudi k rojakom na avstrijsko Štajersko. Te je nedavno obiskala ministrica Helena Jaklitsch, v oddaji pa bomo objavili tudi pogovor v okviru projekta “Kongres na klepetu”. Gostja je bila Susanne Weitlaner predsednica Kulturnega društva Člen 7 za avstrijsko Štajersko Pavlova hiša.
Slovensko društvo Orfeum na Švedskem vabi na Miklavžev koncert in slavnostni koncert ob 30-letnici samostojnosti Slovenije, ki bosta v Stockholmu (gostja Danni Stražar). Pogledali bomo tudi k rojakom na avstrijsko Štajersko. Te je nedavno obiskala ministrica Helena Jaklitsch, v oddaji pa bomo objavili tudi pogovor v okviru projekta “Kongres na klepetu”. Gostja je bila Susanne Weitlaner predsednica Kulturnega društva Člen 7 za avstrijsko Štajersko Pavlova hiša.
Slovensko društvo Orfeum na Švedskem vabi na Miklavžev koncert in slavnostni koncert ob 30-letnici samostojnosti Slovenije, ki bosta v Stockholmu (gostja Danni Stražar). Pogledali bomo tudi k rojakom na avstrijsko Štajersko. Te je nedavno obiskala ministrica Helena Jaklitsch, v oddaji pa bomo objavili tudi pogovor v okviru projekta “Kongres na klepetu”. Gostja je bila Susanne Weitlaner predsednica Kulturnega društva Člen 7 za avstrijsko Štajersko Pavlova hiša.
Slovensko društvo Orfeum na Švedskem vabi na Miklavžev koncert in slavnostni koncert ob 30-letnici samostojnosti Slovenije, ki bosta v Stockholmu (gostja Danni Stražar). Pogledali bomo tudi k rojakom na avstrijsko Štajersko. Te je nedavno obiskala ministrica Helena Jaklitsch, v oddaji pa bomo objavili tudi pogovor v okviru projekta “Kongres na klepetu”. Gostja je bila Susanne Weitlaner predsednica Kulturnega društva Člen 7 za avstrijsko Štajersko Pavlova hiša.
Že 70 let za slovenstvo in duhovnost izseljencev ter njihovo razvedrilo skrbi Naša luč. Ob jubileju so nedavno pripravili okroglo mizo z naslovom “Železni jubilej Naše luči”. Potekala je v Galeriji Družina v Ljubljani. Sodelovali so: glavni urednik mons. Janez Pucelj, profesor zgodovine mag. Jurij P. Emeršič, urednica tednika Nedelja Mateja Rihter in dolgoletni odgovorni urednik Ljubo Bekš. Pogovor je moderirala Helena Janežič, skrbnica zbirke knjižničnega gradiva Slovencev v zamejstvu in po svetu pri Narodni in univerzitetni knjižnici.
Že 70 let za slovenstvo in duhovnost izseljencev ter njihovo razvedrilo skrbi Naša luč. Ob jubileju so nedavno pripravili okroglo mizo z naslovom “Železni jubilej Naše luči”. Potekala je v Galeriji Družina v Ljubljani. Sodelovali so: glavni urednik mons. Janez Pucelj, profesor zgodovine mag. Jurij P. Emeršič, urednica tednika Nedelja Mateja Rihter in dolgoletni odgovorni urednik Ljubo Bekš. Pogovor je moderirala Helena Janežič, skrbnica zbirke knjižničnega gradiva Slovencev v zamejstvu in po svetu pri Narodni in univerzitetni knjižnici.
Že 70 let za slovenstvo in duhovnost izseljencev ter njihovo razvedrilo skrbi Naša luč. Ob jubileju so nedavno pripravili okroglo mizo z naslovom “Železni jubilej Naše luči”. Potekala je v Galeriji Družina v Ljubljani. Sodelovali so: glavni urednik mons. Janez Pucelj, profesor zgodovine mag. Jurij P. Emeršič, urednica tednika Nedelja Mateja Rihter in dolgoletni odgovorni urednik Ljubo Bekš. Pogovor je moderirala Helena Janežič, skrbnica zbirke knjižničnega gradiva Slovencev v zamejstvu in po svetu pri Narodni in univerzitetni knjižnici.
Že 70 let za slovenstvo in duhovnost izseljencev ter njihovo razvedrilo skrbi Naša luč. Ob jubileju so nedavno pripravili okroglo mizo z naslovom “Železni jubilej Naše luči”. Potekala je v Galeriji Družina v Ljubljani. Sodelovali so: glavni urednik mons. Janez Pucelj, profesor zgodovine mag. Jurij P. Emeršič, urednica tednika Nedelja Mateja Rihter in dolgoletni odgovorni urednik Ljubo Bekš. Pogovor je moderirala Helena Janežič, skrbnica zbirke knjižničnega gradiva Slovencev v zamejstvu in po svetu pri Narodni in univerzitetni knjižnici.
Kakšen je pogled rojakov z Goriške na Slovenijo ob njeni 30-letnici? Predvajali smo pogovor dr. Karlom in p. Davidom Brescianijem, ki je nastal v okviru projekta Kongres na klepetu. Poročali smo tudi o uspehu slovenskih kmetov na avstrijskem Koroškem in o prihajajoči konferenci slovenskih pravnikov iz sveta in Slovenije.
Kakšen je pogled rojakov z Goriške na Slovenijo ob njeni 30-letnici? Predvajali smo pogovor dr. Karlom in p. Davidom Brescianijem, ki je nastal v okviru projekta Kongres na klepetu. Poročali smo tudi o uspehu slovenskih kmetov na avstrijskem Koroškem in o prihajajoči konferenci slovenskih pravnikov iz sveta in Slovenije.
Kakšen je pogled rojakov z Goriške na Slovenijo ob njeni 30-letnici? Predvajali smo pogovor dr. Karlom in p. Davidom Brescianijem, ki je nastal v okviru projekta Kongres na klepetu. Poročali smo tudi o uspehu slovenskih kmetov na avstrijskem Koroškem in o prihajajoči konferenci slovenskih pravnikov iz sveta in Slovenije.
Kakšen je pogled rojakov z Goriške na Slovenijo ob njeni 30-letnici? Predvajali smo pogovor dr. Karlom in p. Davidom Brescianijem, ki je nastal v okviru projekta Kongres na klepetu. Poročali smo tudi o uspehu slovenskih kmetov na avstrijskem Koroškem in o prihajajoči konferenci slovenskih pravnikov iz sveta in Slovenije.
Slovensko katoliško in pevsko društvo Slomšek iz Belgije je uspešno izpeljalo 60. Slovenski dan, več nam je povedal predsednik Stani Revinškek. V Celovcu bodo v tem tednu podelili Einspielerjevo nagrado in govorili o varstvu manjšin. Naša sogovornika bosta predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Valentin Inzko in direktor Mohorjeve Celovec dr. Karl Hren.
Slovensko katoliško in pevsko društvo Slomšek iz Belgije je uspešno izpeljalo 60. Slovenski dan, več nam je povedal predsednik Stani Revinškek. V Celovcu bodo v tem tednu podelili Einspielerjevo nagrado in govorili o varstvu manjšin. Naša sogovornika bosta predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Valentin Inzko in direktor Mohorjeve Celovec dr. Karl Hren.
Slovensko katoliško in pevsko društvo Slomšek iz Belgije je uspešno izpeljalo 60. Slovenski dan, več nam je povedal predsednik Stani Revinškek. V Celovcu bodo v tem tednu podelili Einspielerjevo nagrado in govorili o varstvu manjšin. Naša sogovornika bosta predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Valentin Inzko in direktor Mohorjeve Celovec dr. Karl Hren.
Slovensko katoliško in pevsko društvo Slomšek iz Belgije je uspešno izpeljalo 60. Slovenski dan, več nam je povedal predsednik Stani Revinškek. V Celovcu bodo v tem tednu podelili Einspielerjevo nagrado in govorili o varstvu manjšin. Naša sogovornika bosta predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Valentin Inzko in direktor Mohorjeve Celovec dr. Karl Hren.
Predvajali smo posnetek s srečanja Dobrodošli doma, kjer so navzoči gostje kot tudi tisti, ki so se prek spletnega posnetka pridružili iz Avstralije, Amerike, Argentine, razmišljali in obujali spomine na dogajanje in izjemen prispevek Slovencev v svetu v tistih odločilnih dneh leta 1991: dr. Matjaž Klemenčič, Joe Valenčič (ZDA), Marija Ahačič Pollak (Kanada), Anica Markič (Avstralija), Jernej Dobovšek, Rok Fink, Nadja in Oskar Molek (Argentina), dr. Zvezdan Pirtošek (London).
Predvajali smo posnetek s srečanja Dobrodošli doma, kjer so navzoči gostje kot tudi tisti, ki so se prek spletnega posnetka pridružili iz Avstralije, Amerike, Argentine, razmišljali in obujali spomine na dogajanje in izjemen prispevek Slovencev v svetu v tistih odločilnih dneh leta 1991: dr. Matjaž Klemenčič, Joe Valenčič (ZDA), Marija Ahačič Pollak (Kanada), Anica Markič (Avstralija), Jernej Dobovšek, Rok Fink, Nadja in Oskar Molek (Argentina), dr. Zvezdan Pirtošek (London).
Predvajali smo posnetek s srečanja Dobrodošli doma, kjer so navzoči gostje kot tudi tisti, ki so se prek spletnega posnetka pridružili iz Avstralije, Amerike, Argentine, razmišljali in obujali spomine na dogajanje in izjemen prispevek Slovencev v svetu v tistih odločilnih dneh leta 1991: dr. Matjaž Klemenčič, Joe Valenčič (ZDA), Marija Ahačič Pollak (Kanada), Anica Markič (Avstralija), Jernej Dobovšek, Rok Fink, Nadja in Oskar Molek (Argentina), dr. Zvezdan Pirtošek (London).
Predvajali smo posnetek s srečanja Dobrodošli doma, kjer so navzoči gostje kot tudi tisti, ki so se prek spletnega posnetka pridružili iz Avstralije, Amerike, Argentine, razmišljali in obujali spomine na dogajanje in izjemen prispevek Slovencev v svetu v tistih odločilnih dneh leta 1991: dr. Matjaž Klemenčič, Joe Valenčič (ZDA), Marija Ahačič Pollak (Kanada), Anica Markič (Avstralija), Jernej Dobovšek, Rok Fink, Nadja in Oskar Molek (Argentina), dr. Zvezdan Pirtošek (London).
Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch je obiskala naše rojake v Argentini in ZDA. Slišali smo, kako živi tamkajšnja skupnost, kateri so njeni trije stebri, kako so jo navdušili najmlajši in zakaj je na podarjenem nogometnem dresu številka deset.
Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch je obiskala naše rojake v Argentini in ZDA. Slišali smo, kako živi tamkajšnja skupnost, kateri so njeni trije stebri, kako so jo navdušili najmlajši in zakaj je na podarjenem nogometnem dresu številka deset.
Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch je obiskala naše rojake v Argentini in ZDA. Slišali smo, kako živi tamkajšnja skupnost, kateri so njeni trije stebri, kako so jo navdušili najmlajši in zakaj je na podarjenem nogometnem dresu številka deset.
Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch je obiskala naše rojake v Argentini in ZDA. Slišali smo, kako živi tamkajšnja skupnost, kateri so njeni trije stebri, kako so jo navdušili najmlajši in zakaj je na podarjenem nogometnem dresu številka deset.
O slovenski cerkvi in župniji svetega Cirila na Manhattnu v New Yorku smo župnikom p. Krizologom Cimermanom, pogovarjali smo se z Asefovo štipendistko iz Nemčije Mileno Javerešek, slišali nekaj poudarkov iz obiska ministrice Helene Jaklitsch v Argentini ter druge aktualne novice.
O slovenski cerkvi in župniji svetega Cirila na Manhattnu v New Yorku smo župnikom p. Krizologom Cimermanom, pogovarjali smo se z Asefovo štipendistko iz Nemčije Mileno Javerešek, slišali nekaj poudarkov iz obiska ministrice Helene Jaklitsch v Argentini ter druge aktualne novice.
O slovenski cerkvi in župniji svetega Cirila na Manhattnu v New Yorku smo župnikom p. Krizologom Cimermanom, pogovarjali smo se z Asefovo štipendistko iz Nemčije Mileno Javerešek, slišali nekaj poudarkov iz obiska ministrice Helene Jaklitsch v Argentini ter druge aktualne novice.
O slovenski cerkvi in župniji svetega Cirila na Manhattnu v New Yorku smo župnikom p. Krizologom Cimermanom, pogovarjali smo se z Asefovo štipendistko iz Nemčije Mileno Javerešek, slišali nekaj poudarkov iz obiska ministrice Helene Jaklitsch v Argentini ter druge aktualne novice.
V Ljubljani se bodo 13. oktobra začeli 19. Koroški kulturni dnevi (več nam je povedal Janez Stergar), od ponedeljka je na ogled fotografska razstava Moj košček Slovenije (več nam je povedala Anamarija Rajk). V kanadskem Hamiltonu so imeli Jesenski piknik-banket (več nam je povedal župnik Drago Gačnik).
V Ljubljani se bodo 13. oktobra začeli 19. Koroški kulturni dnevi (več nam je povedal Janez Stergar), od ponedeljka je na ogled fotografska razstava Moj košček Slovenije (več nam je povedala Anamarija Rajk). V kanadskem Hamiltonu so imeli Jesenski piknik-banket (več nam je povedal župnik Drago Gačnik).
V Ljubljani se bodo 13. oktobra začeli 19. Koroški kulturni dnevi (več nam je povedal Janez Stergar), od ponedeljka je na ogled fotografska razstava Moj košček Slovenije (več nam je povedala Anamarija Rajk). V kanadskem Hamiltonu so imeli Jesenski piknik-banket (več nam je povedal župnik Drago Gačnik).
V Ljubljani se bodo 13. oktobra začeli 19. Koroški kulturni dnevi (več nam je povedal Janez Stergar), od ponedeljka je na ogled fotografska razstava Moj košček Slovenije (več nam je povedala Anamarija Rajk). V kanadskem Hamiltonu so imeli Jesenski piknik-banket (več nam je povedal župnik Drago Gačnik).
Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch je v 11-ih dneh obiskala 8 slovenskih skupnosti v ZDA. Obisk je potekal tudi v znamenju 30-letnice samostojnosti Slovenije in zahvale rojakom za prizadevanja za osamosvojitev in mednarodno priznanje. Napovedali bomo XI. konferenco slovenskih zdravnikov iz sveta in Slovenije, ki bo 5. in 6. oktobra potekala v Ljubljani v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa.
Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch je v 11-ih dneh obiskala 8 slovenskih skupnosti v ZDA. Obisk je potekal tudi v znamenju 30-letnice samostojnosti Slovenije in zahvale rojakom za prizadevanja za osamosvojitev in mednarodno priznanje. Napovedali bomo XI. konferenco slovenskih zdravnikov iz sveta in Slovenije, ki bo 5. in 6. oktobra potekala v Ljubljani v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa.
Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch je v 11-ih dneh obiskala 8 slovenskih skupnosti v ZDA. Obisk je potekal tudi v znamenju 30-letnice samostojnosti Slovenije in zahvale rojakom za prizadevanja za osamosvojitev in mednarodno priznanje. Napovedali bomo XI. konferenco slovenskih zdravnikov iz sveta in Slovenije, ki bo 5. in 6. oktobra potekala v Ljubljani v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa.
Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch je v 11-ih dneh obiskala 8 slovenskih skupnosti v ZDA. Obisk je potekal tudi v znamenju 30-letnice samostojnosti Slovenije in zahvale rojakom za prizadevanja za osamosvojitev in mednarodno priznanje. Napovedali bomo XI. konferenco slovenskih zdravnikov iz sveta in Slovenije, ki bo 5. in 6. oktobra potekala v Ljubljani v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa.
Novi novomeški škof Andrej Saje je zadnjih sedem let deloval tudi kot duhovni pomočnik na avstrijskem Koroškem. Kako se ga spominjajo vernik iz Sel, škof Jože Marketz in dekan Janko Krištof in kaj mu želijo v novi služb? V oddaji ste slišali tudi vabilo na konferenco Razvoj pravic narodnih skupnosti, ki jo pripravlja Mohorjeva družba Celovec. Pogovarjali smo se z Asefovo štipendistko iz Argentine Jano Urbančič.
Novi novomeški škof Andrej Saje je zadnjih sedem let deloval tudi kot duhovni pomočnik na avstrijskem Koroškem. Kako se ga spominjajo vernik iz Sel, škof Jože Marketz in dekan Janko Krištof in kaj mu želijo v novi služb? V oddaji ste slišali tudi vabilo na konferenco Razvoj pravic narodnih skupnosti, ki jo pripravlja Mohorjeva družba Celovec. Pogovarjali smo se z Asefovo štipendistko iz Argentine Jano Urbančič.
Novi novomeški škof Andrej Saje je zadnjih sedem let deloval tudi kot duhovni pomočnik na avstrijskem Koroškem. Kako se ga spominjajo vernik iz Sel, škof Jože Marketz in dekan Janko Krištof in kaj mu želijo v novi služb? V oddaji ste slišali tudi vabilo na konferenco Razvoj pravic narodnih skupnosti, ki jo pripravlja Mohorjeva družba Celovec. Pogovarjali smo se z Asefovo štipendistko iz Argentine Jano Urbančič.
Novi novomeški škof Andrej Saje je zadnjih sedem let deloval tudi kot duhovni pomočnik na avstrijskem Koroškem. Kako se ga spominjajo vernik iz Sel, škof Jože Marketz in dekan Janko Krištof in kaj mu želijo v novi služb? V oddaji ste slišali tudi vabilo na konferenco Razvoj pravic narodnih skupnosti, ki jo pripravlja Mohorjeva družba Celovec. Pogovarjali smo se z Asefovo štipendistko iz Argentine Jano Urbančič.
Slovenski pastoralni center v Bruslju je pretekli konec tedna pripravil Vzgojno družinski seminar - več nam je povedal slovenski župnik dr. Zvone Štrubelj; 10-tedenski raziskovalni obisk v Sloveniji kot Asefova štipendistka zaključuje zobozdravnica Štefi Leber iz Buenos Airesa v Argentini. Predvajali smo tudi razmišljanje italijanskega poslanca v slovenskem parlamentu Feliceja Žiža z letošnje Drage.
Slovenski pastoralni center v Bruslju je pretekli konec tedna pripravil Vzgojno družinski seminar - več nam je povedal slovenski župnik dr. Zvone Štrubelj; 10-tedenski raziskovalni obisk v Sloveniji kot Asefova štipendistka zaključuje zobozdravnica Štefi Leber iz Buenos Airesa v Argentini. Predvajali smo tudi razmišljanje italijanskega poslanca v slovenskem parlamentu Feliceja Žiža z letošnje Drage.
Slovenski pastoralni center v Bruslju je pretekli konec tedna pripravil Vzgojno družinski seminar - več nam je povedal slovenski župnik dr. Zvone Štrubelj; 10-tedenski raziskovalni obisk v Sloveniji kot Asefova štipendistka zaključuje zobozdravnica Štefi Leber iz Buenos Airesa v Argentini. Predvajali smo tudi razmišljanje italijanskega poslanca v slovenskem parlamentu Feliceja Žiža z letošnje Drage.
Slovenski pastoralni center v Bruslju je pretekli konec tedna pripravil Vzgojno družinski seminar - več nam je povedal slovenski župnik dr. Zvone Štrubelj; 10-tedenski raziskovalni obisk v Sloveniji kot Asefova štipendistka zaključuje zobozdravnica Štefi Leber iz Buenos Airesa v Argentini. Predvajali smo tudi razmišljanje italijanskega poslanca v slovenskem parlamentu Feliceja Žiža z letošnje Drage.
Prvi dan Drage 2021 je prinesel okroglo mizo na temo »Narodno-jezikovne manjšine in zajamčeno zastopstvo«. Na njej so med drugimi sodelovali: deželni svetnik stranke Slovenska skupnost v Trstu Igor Gabrovec, senatorka v rimskem parlamentu Tatjana Rojc, predstavnica Federalistične unije evropskih narodnosti Angelika Mlinar, slovenska poslanka v avstrijskem državnem zboru Olga Voglauer in zagovornica porabskih Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köles Kiss. Predstavili so svoj pogled na trenutno stanje glede zastopstva v državi, kjer živijo.
Prvi dan Drage 2021 je prinesel okroglo mizo na temo »Narodno-jezikovne manjšine in zajamčeno zastopstvo«. Na njej so med drugimi sodelovali: deželni svetnik stranke Slovenska skupnost v Trstu Igor Gabrovec, senatorka v rimskem parlamentu Tatjana Rojc, predstavnica Federalistične unije evropskih narodnosti Angelika Mlinar, slovenska poslanka v avstrijskem državnem zboru Olga Voglauer in zagovornica porabskih Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köles Kiss. Predstavili so svoj pogled na trenutno stanje glede zastopstva v državi, kjer živijo.
Prvi dan Drage 2021 je prinesel okroglo mizo na temo »Narodno-jezikovne manjšine in zajamčeno zastopstvo«. Na njej so med drugimi sodelovali: deželni svetnik stranke Slovenska skupnost v Trstu Igor Gabrovec, senatorka v rimskem parlamentu Tatjana Rojc, predstavnica Federalistične unije evropskih narodnosti Angelika Mlinar, slovenska poslanka v avstrijskem državnem zboru Olga Voglauer in zagovornica porabskih Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köles Kiss. Predstavili so svoj pogled na trenutno stanje glede zastopstva v državi, kjer živijo.
Prvi dan Drage 2021 je prinesel okroglo mizo na temo »Narodno-jezikovne manjšine in zajamčeno zastopstvo«. Na njej so med drugimi sodelovali: deželni svetnik stranke Slovenska skupnost v Trstu Igor Gabrovec, senatorka v rimskem parlamentu Tatjana Rojc, predstavnica Federalistične unije evropskih narodnosti Angelika Mlinar, slovenska poslanka v avstrijskem državnem zboru Olga Voglauer in zagovornica porabskih Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köles Kiss. Predstavili so svoj pogled na trenutno stanje glede zastopstva v državi, kjer živijo.
Za zamejce in izseljence bodo tudi v novem študijskem letu na voljo štipendije, ki jih podeljuje Slovenija - rok za prijavo je 30. september; Krščanska kulturna zveza iz Celovca je z lutkovno in gledališko delavnico v Ankaranu naredila dobro podlago za jesensko sezono, projekt Rafaelove družbe Slovensko branje brez meja podaljšan.
Za zamejce in izseljence bodo tudi v novem študijskem letu na voljo štipendije, ki jih podeljuje Slovenija - rok za prijavo je 30. september; Krščanska kulturna zveza iz Celovca je z lutkovno in gledališko delavnico v Ankaranu naredila dobro podlago za jesensko sezono, projekt Rafaelove družbe Slovensko branje brez meja podaljšan.
Za zamejce in izseljence bodo tudi v novem študijskem letu na voljo štipendije, ki jih podeljuje Slovenija - rok za prijavo je 30. september; Krščanska kulturna zveza iz Celovca je z lutkovno in gledališko delavnico v Ankaranu naredila dobro podlago za jesensko sezono, projekt Rafaelove družbe Slovensko branje brez meja podaljšan.
Za zamejce in izseljence bodo tudi v novem študijskem letu na voljo štipendije, ki jih podeljuje Slovenija - rok za prijavo je 30. september; Krščanska kulturna zveza iz Celovca je z lutkovno in gledališko delavnico v Ankaranu naredila dobro podlago za jesensko sezono, projekt Rafaelove družbe Slovensko branje brez meja podaljšan.
V Sloveniji so bili to poletje tudi lanski maturantje iz Argentine, skupina Rast 49. O vtisih so spregovorili za našo oddajo. Slišali ste tudi o 2. jezikovno-počitniških dnevih za repatriirane iz Venezuele, ki jih je pripravil Svetovni slovenski kongres.
V Sloveniji so bili to poletje tudi lanski maturantje iz Argentine, skupina Rast 49. O vtisih so spregovorili za našo oddajo. Slišali ste tudi o 2. jezikovno-počitniških dnevih za repatriirane iz Venezuele, ki jih je pripravil Svetovni slovenski kongres.
V Sloveniji so bili to poletje tudi lanski maturantje iz Argentine, skupina Rast 49. O vtisih so spregovorili za našo oddajo. Slišali ste tudi o 2. jezikovno-počitniških dnevih za repatriirane iz Venezuele, ki jih je pripravil Svetovni slovenski kongres.
V Sloveniji so bili to poletje tudi lanski maturantje iz Argentine, skupina Rast 49. O vtisih so spregovorili za našo oddajo. Slišali ste tudi o 2. jezikovno-počitniških dnevih za repatriirane iz Venezuele, ki jih je pripravil Svetovni slovenski kongres.
Od New Yorka do Buenos Airesa, od Francije do Avstralije - povsod, kjer živijo Slovenci, je moč najti podobo Marije Pomagaj z Brezij. Na praznik Marijinega vnebovzetja ste slišali, kako globoka je vera in zaupanje slovenskega človeka, ki je moral zaradi različnih razlogov zapustiti domovino in zatočišče našel nekje v svetu, v Marijo, še posebej v milostno podobo Marije Pomagaj z Brezij.
Od New Yorka do Buenos Airesa, od Francije do Avstralije - povsod, kjer živijo Slovenci, je moč najti podobo Marije Pomagaj z Brezij. Na praznik Marijinega vnebovzetja ste slišali, kako globoka je vera in zaupanje slovenskega človeka, ki je moral zaradi različnih razlogov zapustiti domovino in zatočišče našel nekje v svetu, v Marijo, še posebej v milostno podobo Marije Pomagaj z Brezij.
Od New Yorka do Buenos Airesa, od Francije do Avstralije - povsod, kjer živijo Slovenci, je moč najti podobo Marije Pomagaj z Brezij. Na praznik Marijinega vnebovzetja ste slišali, kako globoka je vera in zaupanje slovenskega človeka, ki je moral zaradi različnih razlogov zapustiti domovino in zatočišče našel nekje v svetu, v Marijo, še posebej v milostno podobo Marije Pomagaj z Brezij.
Od New Yorka do Buenos Airesa, od Francije do Avstralije - povsod, kjer živijo Slovenci, je moč najti podobo Marije Pomagaj z Brezij. Na praznik Marijinega vnebovzetja ste slišali, kako globoka je vera in zaupanje slovenskega človeka, ki je moral zaradi različnih razlogov zapustiti domovino in zatočišče našel nekje v svetu, v Marijo, še posebej v milostno podobo Marije Pomagaj z Brezij.
Pripravili som posnetke s 33. Romanja treh Slovenij na Svetih Višarjah: predavanje dr. Aleša Mavra, pridigo beograjskega nadškofa Stanislava Hočevarja, o Višarskih dnevih mladih in o skupini Rast 49, lanskih maturantih iz Argentine. Več si preberite na naši spletni strani.
Pripravili som posnetke s 33. Romanja treh Slovenij na Svetih Višarjah: predavanje dr. Aleša Mavra, pridigo beograjskega nadškofa Stanislava Hočevarja, o Višarskih dnevih mladih in o skupini Rast 49, lanskih maturantih iz Argentine. Več si preberite na naši spletni strani.
Pripravili som posnetke s 33. Romanja treh Slovenij na Svetih Višarjah: predavanje dr. Aleša Mavra, pridigo beograjskega nadškofa Stanislava Hočevarja, o Višarskih dnevih mladih in o skupini Rast 49, lanskih maturantih iz Argentine. Več si preberite na naši spletni strani.
Pripravili som posnetke s 33. Romanja treh Slovenij na Svetih Višarjah: predavanje dr. Aleša Mavra, pridigo beograjskega nadškofa Stanislava Hočevarja, o Višarskih dnevih mladih in o skupini Rast 49, lanskih maturantih iz Argentine. Več si preberite na naši spletni strani.
Rojaki po vsem svetu so pred tremi desetletji igrali pomembno vlogo pri demokratizaciji Slovenije in pri hitrem mednarodnem priznanju. Jože Slobodnik se z veseljem spominja teh dogodkov. Ob njih se je pokazala tudi enotnost rojakov v Kanadi, k aktivnostim so pristopili tudi tisti, ki so bili sicer bolj oddaljeni od slovenske skupnosti. Rojaki iz Kanade so Sloveniji pomagali v naravnih nesrečah - zbirali so denar za tiste, ki so jih prizadele poplave. Ko je bila Slovenija po razglasitvi samostojnosti in neodvisnosti napadena s strani JLA, so začeli organizirati demonstracije. Po končani osamosvojitveni vojni pa so delali na tem, da bo Slovenija čim prej priznana. V tridesetih letih se je veliko spremenilo v Sloveniji, Jožeta moti prevelika razdeljenost med ljudmi …
Rojaki po vsem svetu so pred tremi desetletji igrali pomembno vlogo pri demokratizaciji Slovenije in pri hitrem mednarodnem priznanju. Jože Slobodnik se z veseljem spominja teh dogodkov. Ob njih se je pokazala tudi enotnost rojakov v Kanadi, k aktivnostim so pristopili tudi tisti, ki so bili sicer bolj oddaljeni od slovenske skupnosti. Rojaki iz Kanade so Sloveniji pomagali v naravnih nesrečah - zbirali so denar za tiste, ki so jih prizadele poplave. Ko je bila Slovenija po razglasitvi samostojnosti in neodvisnosti napadena s strani JLA, so začeli organizirati demonstracije. Po končani osamosvojitveni vojni pa so delali na tem, da bo Slovenija čim prej priznana. V tridesetih letih se je veliko spremenilo v Sloveniji, Jožeta moti prevelika razdeljenost med ljudmi …
Rojaki po vsem svetu so pred tremi desetletji igrali pomembno vlogo pri demokratizaciji Slovenije in pri hitrem mednarodnem priznanju. Jože Slobodnik se z veseljem spominja teh dogodkov. Ob njih se je pokazala tudi enotnost rojakov v Kanadi, k aktivnostim so pristopili tudi tisti, ki so bili sicer bolj oddaljeni od slovenske skupnosti. Rojaki iz Kanade so Sloveniji pomagali v naravnih nesrečah - zbirali so denar za tiste, ki so jih prizadele poplave. Ko je bila Slovenija po razglasitvi samostojnosti in neodvisnosti napadena s strani JLA, so začeli organizirati demonstracije. Po končani osamosvojitveni vojni pa so delali na tem, da bo Slovenija čim prej priznana. V tridesetih letih se je veliko spremenilo v Sloveniji, Jožeta moti prevelika razdeljenost med ljudmi …
Rojaki po vsem svetu so pred tremi desetletji igrali pomembno vlogo pri demokratizaciji Slovenije in pri hitrem mednarodnem priznanju. Jože Slobodnik se z veseljem spominja teh dogodkov. Ob njih se je pokazala tudi enotnost rojakov v Kanadi, k aktivnostim so pristopili tudi tisti, ki so bili sicer bolj oddaljeni od slovenske skupnosti. Rojaki iz Kanade so Sloveniji pomagali v naravnih nesrečah - zbirali so denar za tiste, ki so jih prizadele poplave. Ko je bila Slovenija po razglasitvi samostojnosti in neodvisnosti napadena s strani JLA, so začeli organizirati demonstracije. Po končani osamosvojitveni vojni pa so delali na tem, da bo Slovenija čim prej priznana. V tridesetih letih se je veliko spremenilo v Sloveniji, Jožeta moti prevelika razdeljenost med ljudmi …
Pettedenski obisk v Slovenji so zaključili maturantje Slovenskega srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka iz Argentine. 50. jubilejno t.i. RAST sestavlja 17 nadobudih 17-letnikov slovenskih korenin. Nekaj svojih vtisov so za našo oddajo strnili Aleks Zupanc, Myrna Vodnik, Magdalena Cordoba, Jana Kastelic in Martin Godec ter spremljevalki Tatjana Modic Kržišnik in Mirjam Mehle. Z njimi sem se pogovarjal v sredo na Brezjah, kjer so se prišli Mariji Pomagaj zahvalit za lepe trenutke v Sloveniji, s prošnjo za srečno pot v Argentino.
Pettedenski obisk v Slovenji so zaključili maturantje Slovenskega srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka iz Argentine. 50. jubilejno t.i. RAST sestavlja 17 nadobudih 17-letnikov slovenskih korenin. Nekaj svojih vtisov so za našo oddajo strnili Aleks Zupanc, Myrna Vodnik, Magdalena Cordoba, Jana Kastelic in Martin Godec ter spremljevalki Tatjana Modic Kržišnik in Mirjam Mehle. Z njimi sem se pogovarjal v sredo na Brezjah, kjer so se prišli Mariji Pomagaj zahvalit za lepe trenutke v Sloveniji, s prošnjo za srečno pot v Argentino.
Pettedenski obisk v Slovenji so zaključili maturantje Slovenskega srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka iz Argentine. 50. jubilejno t.i. RAST sestavlja 17 nadobudih 17-letnikov slovenskih korenin. Nekaj svojih vtisov so za našo oddajo strnili Aleks Zupanc, Myrna Vodnik, Magdalena Cordoba, Jana Kastelic in Martin Godec ter spremljevalki Tatjana Modic Kržišnik in Mirjam Mehle. Z njimi sem se pogovarjal v sredo na Brezjah, kjer so se prišli Mariji Pomagaj zahvalit za lepe trenutke v Sloveniji, s prošnjo za srečno pot v Argentino.
Pettedenski obisk v Slovenji so zaključili maturantje Slovenskega srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka iz Argentine. 50. jubilejno t.i. RAST sestavlja 17 nadobudih 17-letnikov slovenskih korenin. Nekaj svojih vtisov so za našo oddajo strnili Aleks Zupanc, Myrna Vodnik, Magdalena Cordoba, Jana Kastelic in Martin Godec ter spremljevalki Tatjana Modic Kržišnik in Mirjam Mehle. Z njimi sem se pogovarjal v sredo na Brezjah, kjer so se prišli Mariji Pomagaj zahvalit za lepe trenutke v Sloveniji, s prošnjo za srečno pot v Argentino.
30 let je minilo od ustanovitve Svetovnega slovenskega kongresa. Predvajali smo posnetke s slovesnosti, ki je bila v Canarjevem domu v Ljubljani in v okviru katere so na pročelju doma odkrili tudi spominsko obeležje. Ta teden sta državni odlikovanji prejela Zorko Simčič in Stanka Gregorič, rojaka, ki sta vrsto let pomembno delovala v Argentini in Avstraliji.
30 let je minilo od ustanovitve Svetovnega slovenskega kongresa. Predvajali smo posnetke s slovesnosti, ki je bila v Canarjevem domu v Ljubljani in v okviru katere so na pročelju doma odkrili tudi spominsko obeležje. Ta teden sta državni odlikovanji prejela Zorko Simčič in Stanka Gregorič, rojaka, ki sta vrsto let pomembno delovala v Argentini in Avstraliji.
30 let je minilo od ustanovitve Svetovnega slovenskega kongresa. Predvajali smo posnetke s slovesnosti, ki je bila v Canarjevem domu v Ljubljani in v okviru katere so na pročelju doma odkrili tudi spominsko obeležje. Ta teden sta državni odlikovanji prejela Zorko Simčič in Stanka Gregorič, rojaka, ki sta vrsto let pomembno delovala v Argentini in Avstraliji.
30 let je minilo od ustanovitve Svetovnega slovenskega kongresa. Predvajali smo posnetke s slovesnosti, ki je bila v Canarjevem domu v Ljubljani in v okviru katere so na pročelju doma odkrili tudi spominsko obeležje. Ta teden sta državni odlikovanji prejela Zorko Simčič in Stanka Gregorič, rojaka, ki sta vrsto let pomembno delovala v Argentini in Avstraliji.
Na nedeljo Slovencev po svetu je v Slovenskem Marijinem narodnem svetišču na Brezjah sveto mašo daroval rojak, nadškof metropolit v Izmirju v Turčiji, Martin Kmetec. Krovno društvo naših rojakov v Argentini Zedinjena Slovenija je prejelo državno odlikovanje, srebrni red za zasluge. Spomin na dr. Marka Krežmarja, ki je k Bogu odšel pred 30-imi dnevi.
Na nedeljo Slovencev po svetu je v Slovenskem Marijinem narodnem svetišču na Brezjah sveto mašo daroval rojak, nadškof metropolit v Izmirju v Turčiji, Martin Kmetec. Krovno društvo naših rojakov v Argentini Zedinjena Slovenija je prejelo državno odlikovanje, srebrni red za zasluge. Spomin na dr. Marka Krežmarja, ki je k Bogu odšel pred 30-imi dnevi.
Na nedeljo Slovencev po svetu je v Slovenskem Marijinem narodnem svetišču na Brezjah sveto mašo daroval rojak, nadškof metropolit v Izmirju v Turčiji, Martin Kmetec. Krovno društvo naših rojakov v Argentini Zedinjena Slovenija je prejelo državno odlikovanje, srebrni red za zasluge. Spomin na dr. Marka Krežmarja, ki je k Bogu odšel pred 30-imi dnevi.
Na nedeljo Slovencev po svetu je v Slovenskem Marijinem narodnem svetišču na Brezjah sveto mašo daroval rojak, nadškof metropolit v Izmirju v Turčiji, Martin Kmetec. Krovno društvo naših rojakov v Argentini Zedinjena Slovenija je prejelo državno odlikovanje, srebrni red za zasluge. Spomin na dr. Marka Krežmarja, ki je k Bogu odšel pred 30-imi dnevi.
Dan državnosti so praznovali tudi naši rojaki v sosednjih državah, v Bruslju (je poročal slovenski duhovnik dr. Zvone Štrubelj) in v Brisbanu v Avstraliji (je poročal Mirko Cuderman). V oddaji smo objavili tudi razmišljanje dr. Andreja Finka s 27. Tabora Slovencev po svetu ob 30. obletnici samostojnosti Slovenije.
Dan državnosti so praznovali tudi naši rojaki v sosednjih državah, v Bruslju (je poročal slovenski duhovnik dr. Zvone Štrubelj) in v Brisbanu v Avstraliji (je poročal Mirko Cuderman). V oddaji smo objavili tudi razmišljanje dr. Andreja Finka s 27. Tabora Slovencev po svetu ob 30. obletnici samostojnosti Slovenije.
Dan državnosti so praznovali tudi naši rojaki v sosednjih državah, v Bruslju (je poročal slovenski duhovnik dr. Zvone Štrubelj) in v Brisbanu v Avstraliji (je poročal Mirko Cuderman). V oddaji smo objavili tudi razmišljanje dr. Andreja Finka s 27. Tabora Slovencev po svetu ob 30. obletnici samostojnosti Slovenije.
Dan državnosti so praznovali tudi naši rojaki v sosednjih državah, v Bruslju (je poročal slovenski duhovnik dr. Zvone Štrubelj) in v Brisbanu v Avstraliji (je poročal Mirko Cuderman). V oddaji smo objavili tudi razmišljanje dr. Andreja Finka s 27. Tabora Slovencev po svetu ob 30. obletnici samostojnosti Slovenije.
Predvajali smo sveže posnetke s tabora, ki ga je Izseljensko društvo Slovenija v svetu pripravilo ob 30. obletnici osamosvojitve Slovenije: pridigo škofa Antona Jamnika ter posnetka slavnostnih govornikov: predsednika osamosvojitvene vlade Lojzeta Peterleta in predsednika aktualne vlade Janeza Janšo.
Predvajali smo sveže posnetke s tabora, ki ga je Izseljensko društvo Slovenija v svetu pripravilo ob 30. obletnici osamosvojitve Slovenije: pridigo škofa Antona Jamnika ter posnetka slavnostnih govornikov: predsednika osamosvojitvene vlade Lojzeta Peterleta in predsednika aktualne vlade Janeza Janšo.
Predvajali smo sveže posnetke s tabora, ki ga je Izseljensko društvo Slovenija v svetu pripravilo ob 30. obletnici osamosvojitve Slovenije: pridigo škofa Antona Jamnika ter posnetka slavnostnih govornikov: predsednika osamosvojitvene vlade Lojzeta Peterleta in predsednika aktualne vlade Janeza Janšo.
Predvajali smo sveže posnetke s tabora, ki ga je Izseljensko društvo Slovenija v svetu pripravilo ob 30. obletnici osamosvojitve Slovenije: pridigo škofa Antona Jamnika ter posnetka slavnostnih govornikov: predsednika osamosvojitvene vlade Lojzeta Peterleta in predsednika aktualne vlade Janeza Janšo.
Predstavili smo 27. tabor Slovencev po svetu, ki ga pripravlja Izseljensko društvo Slovenija v svetu in slavnostni koncert “Korenine moje domovine” ob 30. obletnici samostojne Slovenije. Izvedeli ste več o nagradnem natečaju Urada za Slovence po svetu in o bližnjem Romarskem dnevu k sveti Hemi.
Predstavili smo 27. tabor Slovencev po svetu, ki ga pripravlja Izseljensko društvo Slovenija v svetu in slavnostni koncert “Korenine moje domovine” ob 30. obletnici samostojne Slovenije. Izvedeli ste več o nagradnem natečaju Urada za Slovence po svetu in o bližnjem Romarskem dnevu k sveti Hemi.
Predstavili smo 27. tabor Slovencev po svetu, ki ga pripravlja Izseljensko društvo Slovenija v svetu in slavnostni koncert “Korenine moje domovine” ob 30. obletnici samostojne Slovenije. Izvedeli ste več o nagradnem natečaju Urada za Slovence po svetu in o bližnjem Romarskem dnevu k sveti Hemi.
Predstavili smo 27. tabor Slovencev po svetu, ki ga pripravlja Izseljensko društvo Slovenija v svetu in slavnostni koncert “Korenine moje domovine” ob 30. obletnici samostojne Slovenije. Izvedeli ste več o nagradnem natečaju Urada za Slovence po svetu in o bližnjem Romarskem dnevu k sveti Hemi.
42. Tischlerjevo nagrado je prejel Matevž Grilc za življenjsko delo na političnem in pravnem področju ter za njegovo delovanje na kulturnem področju med koroškimi Slovenci. Pogovarjali smo se s predsednikoma Krščanske kulturne zveze in Narodnega sveta koroških Slovecev Jankom Krištofom in Valentinom Inzkom. Rojaki v Argentini so že drugič pripravili Spominsko proslavo na virtualni način. Slišali ste nekaj odlomkov, tudi razmišljanje Božidarja Bajuka iz Mendoze.
42. Tischlerjevo nagrado je prejel Matevž Grilc za življenjsko delo na političnem in pravnem področju ter za njegovo delovanje na kulturnem področju med koroškimi Slovenci. Pogovarjali smo se s predsednikoma Krščanske kulturne zveze in Narodnega sveta koroških Slovecev Jankom Krištofom in Valentinom Inzkom. Rojaki v Argentini so že drugič pripravili Spominsko proslavo na virtualni način. Slišali ste nekaj odlomkov, tudi razmišljanje Božidarja Bajuka iz Mendoze.
42. Tischlerjevo nagrado je prejel Matevž Grilc za življenjsko delo na političnem in pravnem področju ter za njegovo delovanje na kulturnem področju med koroškimi Slovenci. Pogovarjali smo se s predsednikoma Krščanske kulturne zveze in Narodnega sveta koroških Slovecev Jankom Krištofom in Valentinom Inzkom. Rojaki v Argentini so že drugič pripravili Spominsko proslavo na virtualni način. Slišali ste nekaj odlomkov, tudi razmišljanje Božidarja Bajuka iz Mendoze.
42. Tischlerjevo nagrado je prejel Matevž Grilc za življenjsko delo na političnem in pravnem področju ter za njegovo delovanje na kulturnem področju med koroškimi Slovenci. Pogovarjali smo se s predsednikoma Krščanske kulturne zveze in Narodnega sveta koroških Slovecev Jankom Krištofom in Valentinom Inzkom. Rojaki v Argentini so že drugič pripravili Spominsko proslavo na virtualni način. Slišali ste nekaj odlomkov, tudi razmišljanje Božidarja Bajuka iz Mendoze.
Trst, Celovec, Gospo Sveto, Buenos Aires in Beograd bomo povezali v tokratni oddaji ter podčrtali, kako je šolstvo pomembno za ohranjanje slovenstva v zamejstvu in po svetu. Ministrica Jaklitsch je obiskala Trst in Beograd. V Trstu je z županom med drugim govorila o podpori slovenskim vrtecm in šolam, saj je veliko zanimanje zanje. Na obisu v Beogradu pa je med drugim Slovencu, nadškofu Stanislavu Hočevaju izročila priznanje Urada ob 20-letnici vodenja nadškofije. V Slomškovi hiši v Celovcu od torka, 1. junija 2021, deluje druga skupina dvojezičnih jasli. Več nam je povedal direktor Mohorjeve Karl Hren. Slišali ste še o Slovenskih šmarnicah pri Gospe Sveti in o začetku šolskega leta v Argentini.
Trst, Celovec, Gospo Sveto, Buenos Aires in Beograd bomo povezali v tokratni oddaji ter podčrtali, kako je šolstvo pomembno za ohranjanje slovenstva v zamejstvu in po svetu. Ministrica Jaklitsch je obiskala Trst in Beograd. V Trstu je z županom med drugim govorila o podpori slovenskim vrtecm in šolam, saj je veliko zanimanje zanje. Na obisu v Beogradu pa je med drugim Slovencu, nadškofu Stanislavu Hočevaju izročila priznanje Urada ob 20-letnici vodenja nadškofije. V Slomškovi hiši v Celovcu od torka, 1. junija 2021, deluje druga skupina dvojezičnih jasli. Več nam je povedal direktor Mohorjeve Karl Hren. Slišali ste še o Slovenskih šmarnicah pri Gospe Sveti in o začetku šolskega leta v Argentini.
Trst, Celovec, Gospo Sveto, Buenos Aires in Beograd bomo povezali v tokratni oddaji ter podčrtali, kako je šolstvo pomembno za ohranjanje slovenstva v zamejstvu in po svetu. Ministrica Jaklitsch je obiskala Trst in Beograd. V Trstu je z županom med drugim govorila o podpori slovenskim vrtecm in šolam, saj je veliko zanimanje zanje. Na obisu v Beogradu pa je med drugim Slovencu, nadškofu Stanislavu Hočevaju izročila priznanje Urada ob 20-letnici vodenja nadškofije. V Slomškovi hiši v Celovcu od torka, 1. junija 2021, deluje druga skupina dvojezičnih jasli. Več nam je povedal direktor Mohorjeve Karl Hren. Slišali ste še o Slovenskih šmarnicah pri Gospe Sveti in o začetku šolskega leta v Argentini.
Trst, Celovec, Gospo Sveto, Buenos Aires in Beograd bomo povezali v tokratni oddaji ter podčrtali, kako je šolstvo pomembno za ohranjanje slovenstva v zamejstvu in po svetu. Ministrica Jaklitsch je obiskala Trst in Beograd. V Trstu je z županom med drugim govorila o podpori slovenskim vrtecm in šolam, saj je veliko zanimanje zanje. Na obisu v Beogradu pa je med drugim Slovencu, nadškofu Stanislavu Hočevaju izročila priznanje Urada ob 20-letnici vodenja nadškofije. V Slomškovi hiši v Celovcu od torka, 1. junija 2021, deluje druga skupina dvojezičnih jasli. Več nam je povedal direktor Mohorjeve Karl Hren. Slišali ste še o Slovenskih šmarnicah pri Gospe Sveti in o začetku šolskega leta v Argentini.
Rafaelova družba je pripravila zamejsko-izseljenski bralni projekt Slovensko branje brez meja - predstavili smo ga v pogovoru z Ano Gregorič. Rojaki v Queenslandu – Kraljičini deželi v Avstraliji so veseli obiska slovenskega duhovnika prvič po 15-ih mesecih; v Argentini so počastili Nebeško Mater Marijo.
Rafaelova družba je pripravila zamejsko-izseljenski bralni projekt Slovensko branje brez meja - predstavili smo ga v pogovoru z Ano Gregorič. Rojaki v Queenslandu – Kraljičini deželi v Avstraliji so veseli obiska slovenskega duhovnika prvič po 15-ih mesecih; v Argentini so počastili Nebeško Mater Marijo.
Rafaelova družba je pripravila zamejsko-izseljenski bralni projekt Slovensko branje brez meja - predstavili smo ga v pogovoru z Ano Gregorič. Rojaki v Queenslandu – Kraljičini deželi v Avstraliji so veseli obiska slovenskega duhovnika prvič po 15-ih mesecih; v Argentini so počastili Nebeško Mater Marijo.
Rafaelova družba je pripravila zamejsko-izseljenski bralni projekt Slovensko branje brez meja - predstavili smo ga v pogovoru z Ano Gregorič. Rojaki v Queenslandu – Kraljičini deželi v Avstraliji so veseli obiska slovenskega duhovnika prvič po 15-ih mesecih; v Argentini so počastili Nebeško Mater Marijo.
Oddaja je namenjena obveščanju poslušalcev v domovini z življenjem rojakov po svetu. V oddaji poročamo, kaj je novega pri Slovencih v zamejstvu, v Evropi, ZDA, Kanadi, Argentini in Avstraliji. V oddaji lahko slišite tudi glasbo, ki jo ustvarjajo rojaki. Včasih so oddaje v celoti posvečene določeni tematiki.
Pogovor o
Vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec in vodja poslanske skupine Nsi Jožef Horvat sta komentirala manevre opozicije, kadre nastajajoče vlade in koalicijsko pogodbo.
Duhovna misel
Angeli so ljudje, ki širijo svetlobo. Pridi, saj si angel!
Dogodki
“Ljudje so prve tedne vojne preživeli v šoku. Zdaj pa se sprašujejo, kako graditi prihodnost države. Na primer, jaz si zjutraj naredim načrt dneva, potem pa pridejo na vrata ljudje, ki so ostali brez vsega, pobegnili so le v pižamah. Sprašujem se, kako naj jim pomagam graditi prihodnost, če pa zanje prihodnost ne obstaja več,” je za naš radio povedal Duhovnik Myhaylo Melnyk, ki je pred nekaj leti v Kijevu ustanovil prvo Socialno akademijo.
Zgodbe za otroke
Vsebino tokratnega dela šmarnic objame vabilo, da si pred različnimi izzivi in opravili zastavimo vprašanje: kaj bi na mojem mestu storila Marija?
Komentar tedna
Tudi kristjani se smemo in moramo postaviti na svoje noge, se boriti za svoje pravice in svoj prostor pod soncem v samostojni slovenski državi – ne bomo se prepustil, da smo zgolj transmisija oziroma socialistična zveza postkomunističnih struktur in trdnjav. Vsak politik, ki ne bo zagovarjal teh načel, ne more računati na našo podporo. Vesel sem, da tudi gospodarstveniki kot npr. gospod Boscarol spoznavajo, da se je treba ustrezno zavzeti in žrtvovati kaj za demokratično Slovenijo, ne le svoj ugled, pač pa tudi sredstva, če jih imamo. Ehrlich in številni drugi so za to zastavil vse, celo svoje življenje.
Komentar tedna je pripravil profesor doktor Janez Juhant.
Radijski misijon 2022
Gostje pogovornega večera so bili: škof Maksimiljan Matjaž, Silvester Gaberšček in s. Anja Kastelic.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Sobotna iskrica
Ob devetih se je začela Sobotna iskrica, ki je, v sodelovanju z Mavrico, povedala kako pomembno je po padcih vstati. Spoznali ste kje iskati oporo, kadar se zdi, da bo šlo težko naprej. Pripravljen je pa tudi kratek odmev s pevskeka druženja Zborovski bum 2022.
Iz naših krajev
Poročali smo o pobudi za preimenovanje naselja Lucija v Sveta Lucija, prireditvi Dobrote slovenskih kmetij, ki jo je gostil Minoritski samostan na Ptuju, o parku slovenske himne, ki bo zaživel v Kranju, in o osveščanju o pomoči za otroke na TOM telefonu.
Duhovna misel
Angeli so ljudje, ki širijo svetlobo. Pridi, saj si angel!