Pri vas ostane večni Bog, z nam pa rajža Jurj na okrog

Praznik sv. Jurija, ki v cerkvenem koledarju goduje 23., južno od Drave pa 24. aprila, predstavlja po ljudskem koledarju začetek pomladi. Čas, ko se prebuja narava in sonce spet dobiva svojo moč spremljajo kresovi, skakánje čez ogenj, krašenje pastirjev, živine in domov s cvetjem, prva paša ter jurjevske pesmi, ki so se še posebej ohranile v Posavju. Jurjevo smo v oddaji o ljudski glasbi obeležili s terenskimi posnetki jurjevskega koledovanja iz okolice Sevnice in Krškega.


 


 

Vesna Sever Borovnik

glasba kultura

26. 4. 2021
Pri vas ostane večni Bog, z nam pa rajža Jurj na okrog

Praznik sv. Jurija, ki v cerkvenem koledarju goduje 23., južno od Drave pa 24. aprila, predstavlja po ljudskem koledarju začetek pomladi. Čas, ko se prebuja narava in sonce spet dobiva svojo moč spremljajo kresovi, skakánje čez ogenj, krašenje pastirjev, živine in domov s cvetjem, prva paša ter jurjevske pesmi, ki so se še posebej ohranile v Posavju. Jurjevo smo v oddaji o ljudski glasbi obeležili s terenskimi posnetki jurjevskega koledovanja iz okolice Sevnice in Krškega.


 


 

Vesna Sever Borovnik

VEČ ...|26. 4. 2021
Pri vas ostane večni Bog, z nam pa rajža Jurj na okrog

Praznik sv. Jurija, ki v cerkvenem koledarju goduje 23., južno od Drave pa 24. aprila, predstavlja po ljudskem koledarju začetek pomladi. Čas, ko se prebuja narava in sonce spet dobiva svojo moč spremljajo kresovi, skakánje čez ogenj, krašenje pastirjev, živine in domov s cvetjem, prva paša ter jurjevske pesmi, ki so se še posebej ohranile v Posavju. Jurjevo smo v oddaji o ljudski glasbi obeležili s terenskimi posnetki jurjevskega koledovanja iz okolice Sevnice in Krškega.


 


 

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|29. 5. 2023
Plesni svet Mirka Ramovša

Pred dnevi smo izgubili največjega in najpomembnejšega slovenskega etnokoreologa Mirka Ramovša. Svoje življenje je posvetil preučevanju in raziskovanju plesnega izročila. S strokovnimi nasveti, izobraževanji, recenzijami, koreografijami ter z ljubeznijo do lepote plesa močno zaznamoval folklorno dejavnost. Živel je za ples in s plesom. Njemu v čast in spomin je bila namenjena tokratna oddaja o ljudski glasbi.

Plesni svet Mirka Ramovša

Pred dnevi smo izgubili največjega in najpomembnejšega slovenskega etnokoreologa Mirka Ramovša. Svoje življenje je posvetil preučevanju in raziskovanju plesnega izročila. S strokovnimi nasveti, izobraževanji, recenzijami, koreografijami ter z ljubeznijo do lepote plesa močno zaznamoval folklorno dejavnost. Živel je za ples in s plesom. Njemu v čast in spomin je bila namenjena tokratna oddaja o ljudski glasbi.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Plesni svet Mirka Ramovša

Pred dnevi smo izgubili največjega in najpomembnejšega slovenskega etnokoreologa Mirka Ramovša. Svoje življenje je posvetil preučevanju in raziskovanju plesnega izročila. S strokovnimi nasveti, izobraževanji, recenzijami, koreografijami ter z ljubeznijo do lepote plesa močno zaznamoval folklorno dejavnost. Živel je za ples in s plesom. Njemu v čast in spomin je bila namenjena tokratna oddaja o ljudski glasbi.

VEČ ...|29. 5. 2023
Plesni svet Mirka Ramovša

Pred dnevi smo izgubili največjega in najpomembnejšega slovenskega etnokoreologa Mirka Ramovša. Svoje življenje je posvetil preučevanju in raziskovanju plesnega izročila. S strokovnimi nasveti, izobraževanji, recenzijami, koreografijami ter z ljubeznijo do lepote plesa močno zaznamoval folklorno dejavnost. Živel je za ples in s plesom. Njemu v čast in spomin je bila namenjena tokratna oddaja o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|22. 5. 2023
Pa ni lepšga, ni boljšga, če je mojškra doma

Tokratna oddaja o ljudski glasbi je prinesla odlomke s koncerta skupine Ragle iz Trebnjega, ki se je odvil konec aprila v Trebnjem. Pevke Neža Bandel, Jera Rot, Zala Kastelec, Karolina Planinšek in Marjana Saje so ga posvetile pesmim o oblačilih ter mojstricam šivanja in oblačenja.

Pa ni lepšga, ni boljšga, če je mojškra doma

Tokratna oddaja o ljudski glasbi je prinesla odlomke s koncerta skupine Ragle iz Trebnjega, ki se je odvil konec aprila v Trebnjem. Pevke Neža Bandel, Jera Rot, Zala Kastelec, Karolina Planinšek in Marjana Saje so ga posvetile pesmim o oblačilih ter mojstricam šivanja in oblačenja.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Pa ni lepšga, ni boljšga, če je mojškra doma

Tokratna oddaja o ljudski glasbi je prinesla odlomke s koncerta skupine Ragle iz Trebnjega, ki se je odvil konec aprila v Trebnjem. Pevke Neža Bandel, Jera Rot, Zala Kastelec, Karolina Planinšek in Marjana Saje so ga posvetile pesmim o oblačilih ter mojstricam šivanja in oblačenja.

VEČ ...|22. 5. 2023
Pa ni lepšga, ni boljšga, če je mojškra doma

Tokratna oddaja o ljudski glasbi je prinesla odlomke s koncerta skupine Ragle iz Trebnjega, ki se je odvil konec aprila v Trebnjem. Pevke Neža Bandel, Jera Rot, Zala Kastelec, Karolina Planinšek in Marjana Saje so ga posvetile pesmim o oblačilih ter mojstricam šivanja in oblačenja.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|15. 5. 2023
Pevci ljudski pesmi FD Val Piran

Folklorno društvo Val Piran že od leta 1961 združuje plesalce in glasbenike iz cele slovenske Istre. V svojem programu ima odrske postavitve iz celotnega slovenskega etničnega ozemlja, s poudarkom na plesnem izročilu domačega kraja in bližnje okolice. V društvu delujeta dve plesni skupini; vodilna in senior, godčevska ter pevska skupina. Folklorno društvo Val Piran letos praznuje 62 let obstoja, a ker 60-letnice zaradi covida niso mogli obeležiti, so jo tokrat, s slavnostnim koncertom, v Avditoriju Portorož. Delček njihovega slavja smo pričarali tudi v tokratni oddaji o ljudski glasbi z njihovo pevsko skupino.


 

Pevci ljudski pesmi FD Val Piran

Folklorno društvo Val Piran že od leta 1961 združuje plesalce in glasbenike iz cele slovenske Istre. V svojem programu ima odrske postavitve iz celotnega slovenskega etničnega ozemlja, s poudarkom na plesnem izročilu domačega kraja in bližnje okolice. V društvu delujeta dve plesni skupini; vodilna in senior, godčevska ter pevska skupina. Folklorno društvo Val Piran letos praznuje 62 let obstoja, a ker 60-letnice zaradi covida niso mogli obeležiti, so jo tokrat, s slavnostnim koncertom, v Avditoriju Portorož. Delček njihovega slavja smo pričarali tudi v tokratni oddaji o ljudski glasbi z njihovo pevsko skupino.


 

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Pevci ljudski pesmi FD Val Piran

Folklorno društvo Val Piran že od leta 1961 združuje plesalce in glasbenike iz cele slovenske Istre. V svojem programu ima odrske postavitve iz celotnega slovenskega etničnega ozemlja, s poudarkom na plesnem izročilu domačega kraja in bližnje okolice. V društvu delujeta dve plesni skupini; vodilna in senior, godčevska ter pevska skupina. Folklorno društvo Val Piran letos praznuje 62 let obstoja, a ker 60-letnice zaradi covida niso mogli obeležiti, so jo tokrat, s slavnostnim koncertom, v Avditoriju Portorož. Delček njihovega slavja smo pričarali tudi v tokratni oddaji o ljudski glasbi z njihovo pevsko skupino.


 

VEČ ...|15. 5. 2023
Pevci ljudski pesmi FD Val Piran

Folklorno društvo Val Piran že od leta 1961 združuje plesalce in glasbenike iz cele slovenske Istre. V svojem programu ima odrske postavitve iz celotnega slovenskega etničnega ozemlja, s poudarkom na plesnem izročilu domačega kraja in bližnje okolice. V društvu delujeta dve plesni skupini; vodilna in senior, godčevska ter pevska skupina. Folklorno društvo Val Piran letos praznuje 62 let obstoja, a ker 60-letnice zaradi covida niso mogli obeležiti, so jo tokrat, s slavnostnim koncertom, v Avditoriju Portorož. Delček njihovega slavja smo pričarali tudi v tokratni oddaji o ljudski glasbi z njihovo pevsko skupino.


 

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|8. 5. 2023
Oj, Triglav, moj dom

Akademska folklorna skupina France Marolt je največja folklorna skupina, ki jo je leta 1948 ustanovil slovenski etnomuzikolog France Marolt. Skupina poleg ohranjanja slovenskega ljudskega, glasbenega, pevskega in plesnega izročila med drugim poustvarja slovensko kulturno dediščino in hkrati interpretira novo ustvarjene, še nevidene folklorne elemente na odru.

Maroltovci s ponosom in ljubeznijo tako že tri četrt stoletja ohranjajo in poustvarjajo slovensko folklorno dediščino. Ob tej priložnosti je avtorica oddaje o ljudski glasbi Vesna Sever Borovnik pred mikrofon povabila predsednika Akademske folklorne skupine France Marolt - Tadeja Zadravca.

Oj, Triglav, moj dom

Akademska folklorna skupina France Marolt je največja folklorna skupina, ki jo je leta 1948 ustanovil slovenski etnomuzikolog France Marolt. Skupina poleg ohranjanja slovenskega ljudskega, glasbenega, pevskega in plesnega izročila med drugim poustvarja slovensko kulturno dediščino in hkrati interpretira novo ustvarjene, še nevidene folklorne elemente na odru.

Maroltovci s ponosom in ljubeznijo tako že tri četrt stoletja ohranjajo in poustvarjajo slovensko folklorno dediščino. Ob tej priložnosti je avtorica oddaje o ljudski glasbi Vesna Sever Borovnik pred mikrofon povabila predsednika Akademske folklorne skupine France Marolt - Tadeja Zadravca.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Oj, Triglav, moj dom

Akademska folklorna skupina France Marolt je največja folklorna skupina, ki jo je leta 1948 ustanovil slovenski etnomuzikolog France Marolt. Skupina poleg ohranjanja slovenskega ljudskega, glasbenega, pevskega in plesnega izročila med drugim poustvarja slovensko kulturno dediščino in hkrati interpretira novo ustvarjene, še nevidene folklorne elemente na odru.

Maroltovci s ponosom in ljubeznijo tako že tri četrt stoletja ohranjajo in poustvarjajo slovensko folklorno dediščino. Ob tej priložnosti je avtorica oddaje o ljudski glasbi Vesna Sever Borovnik pred mikrofon povabila predsednika Akademske folklorne skupine France Marolt - Tadeja Zadravca.

VEČ ...|8. 5. 2023
Oj, Triglav, moj dom

Akademska folklorna skupina France Marolt je največja folklorna skupina, ki jo je leta 1948 ustanovil slovenski etnomuzikolog France Marolt. Skupina poleg ohranjanja slovenskega ljudskega, glasbenega, pevskega in plesnega izročila med drugim poustvarja slovensko kulturno dediščino in hkrati interpretira novo ustvarjene, še nevidene folklorne elemente na odru.

Maroltovci s ponosom in ljubeznijo tako že tri četrt stoletja ohranjajo in poustvarjajo slovensko folklorno dediščino. Ob tej priložnosti je avtorica oddaje o ljudski glasbi Vesna Sever Borovnik pred mikrofon povabila predsednika Akademske folklorne skupine France Marolt - Tadeja Zadravca.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|1. 5. 2023
Vse rožce po polju bom skupaj nabral in venček Mariji za šmarnice dal

Mesec maj je na Slovenskem posvečen šmarnicam – vsakodnevni ljudski pobožnosti Mariji v čast. Po številnih cerkvah se takrat verniki zbirajo pri branju »šmarnic«, molitvi lavretanskih litanij in petju Marijinih pesmi, med njimi tudi posebnih šmarničnih. Napevi o Mariji so pletli tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.


 

Vse rožce po polju bom skupaj nabral in venček Mariji za šmarnice dal

Mesec maj je na Slovenskem posvečen šmarnicam – vsakodnevni ljudski pobožnosti Mariji v čast. Po številnih cerkvah se takrat verniki zbirajo pri branju »šmarnic«, molitvi lavretanskih litanij in petju Marijinih pesmi, med njimi tudi posebnih šmarničnih. Napevi o Mariji so pletli tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.


 

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Vse rožce po polju bom skupaj nabral in venček Mariji za šmarnice dal

Mesec maj je na Slovenskem posvečen šmarnicam – vsakodnevni ljudski pobožnosti Mariji v čast. Po številnih cerkvah se takrat verniki zbirajo pri branju »šmarnic«, molitvi lavretanskih litanij in petju Marijinih pesmi, med njimi tudi posebnih šmarničnih. Napevi o Mariji so pletli tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.


 

VEČ ...|1. 5. 2023
Vse rožce po polju bom skupaj nabral in venček Mariji za šmarnice dal

Mesec maj je na Slovenskem posvečen šmarnicam – vsakodnevni ljudski pobožnosti Mariji v čast. Po številnih cerkvah se takrat verniki zbirajo pri branju »šmarnic«, molitvi lavretanskih litanij in petju Marijinih pesmi, med njimi tudi posebnih šmarničnih. Napevi o Mariji so pletli tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.


 

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|24. 4. 2023
Pri vas naj ostane večni Bog, z nam pa naj odrajža Jurjev dar

Pomlad je tu in sveti Jurij je prijahal na zelenem konju ter povabil ljudi in živino na ozelenele trate. Praznik sv. Jurija, ki v cerkvenem koledarju goduje 23., južno od Drave pa 24. aprila, predstavlja po ljudskem koledarju začetek pomladi. Čas, ko se prebuja narava in sonce spet dobiva svojo moč spremljajo kresovi, skakánje čez ogenj, krašenje pastirjev, živine in domov s cvetjem, prva paša ter jurjevske pesmi, ki so se še posebej ohranile v Posavju. Jurjevo smo s terenskimi posnetki jurjevskega koledovanja iz okolice Sevnice in Krškega obeležili v oddaji o ljudski glasbi.

Pri vas naj ostane večni Bog, z nam pa naj odrajža Jurjev dar

Pomlad je tu in sveti Jurij je prijahal na zelenem konju ter povabil ljudi in živino na ozelenele trate. Praznik sv. Jurija, ki v cerkvenem koledarju goduje 23., južno od Drave pa 24. aprila, predstavlja po ljudskem koledarju začetek pomladi. Čas, ko se prebuja narava in sonce spet dobiva svojo moč spremljajo kresovi, skakánje čez ogenj, krašenje pastirjev, živine in domov s cvetjem, prva paša ter jurjevske pesmi, ki so se še posebej ohranile v Posavju. Jurjevo smo s terenskimi posnetki jurjevskega koledovanja iz okolice Sevnice in Krškega obeležili v oddaji o ljudski glasbi.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Pri vas naj ostane večni Bog, z nam pa naj odrajža Jurjev dar

Pomlad je tu in sveti Jurij je prijahal na zelenem konju ter povabil ljudi in živino na ozelenele trate. Praznik sv. Jurija, ki v cerkvenem koledarju goduje 23., južno od Drave pa 24. aprila, predstavlja po ljudskem koledarju začetek pomladi. Čas, ko se prebuja narava in sonce spet dobiva svojo moč spremljajo kresovi, skakánje čez ogenj, krašenje pastirjev, živine in domov s cvetjem, prva paša ter jurjevske pesmi, ki so se še posebej ohranile v Posavju. Jurjevo smo s terenskimi posnetki jurjevskega koledovanja iz okolice Sevnice in Krškega obeležili v oddaji o ljudski glasbi.

VEČ ...|24. 4. 2023
Pri vas naj ostane večni Bog, z nam pa naj odrajža Jurjev dar

Pomlad je tu in sveti Jurij je prijahal na zelenem konju ter povabil ljudi in živino na ozelenele trate. Praznik sv. Jurija, ki v cerkvenem koledarju goduje 23., južno od Drave pa 24. aprila, predstavlja po ljudskem koledarju začetek pomladi. Čas, ko se prebuja narava in sonce spet dobiva svojo moč spremljajo kresovi, skakánje čez ogenj, krašenje pastirjev, živine in domov s cvetjem, prva paša ter jurjevske pesmi, ki so se še posebej ohranile v Posavju. Jurjevo smo s terenskimi posnetki jurjevskega koledovanja iz okolice Sevnice in Krškega obeležili v oddaji o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|17. 4. 2023
Le pridi na moj dom

Bodeče neže, pevke ljudskih pesmi, ki delujejo znotraj Akademske folklorne skupine Ozara Kranj so konec marca v dvorani Mestne knjižnice Kranj pripravile letni koncert. Večer ljudskih pesmi in viž so poleg gostiteljic oblikovali še pevci in godci Kranjski furmani. Odlomke s prireditve, ki so jo naslovili Le pridi na moj dom, je prinesla oddaja o ljudski glasbi.


 

Le pridi na moj dom

Bodeče neže, pevke ljudskih pesmi, ki delujejo znotraj Akademske folklorne skupine Ozara Kranj so konec marca v dvorani Mestne knjižnice Kranj pripravile letni koncert. Večer ljudskih pesmi in viž so poleg gostiteljic oblikovali še pevci in godci Kranjski furmani. Odlomke s prireditve, ki so jo naslovili Le pridi na moj dom, je prinesla oddaja o ljudski glasbi.


 

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Le pridi na moj dom

Bodeče neže, pevke ljudskih pesmi, ki delujejo znotraj Akademske folklorne skupine Ozara Kranj so konec marca v dvorani Mestne knjižnice Kranj pripravile letni koncert. Večer ljudskih pesmi in viž so poleg gostiteljic oblikovali še pevci in godci Kranjski furmani. Odlomke s prireditve, ki so jo naslovili Le pridi na moj dom, je prinesla oddaja o ljudski glasbi.


 

VEČ ...|17. 4. 2023
Le pridi na moj dom

Bodeče neže, pevke ljudskih pesmi, ki delujejo znotraj Akademske folklorne skupine Ozara Kranj so konec marca v dvorani Mestne knjižnice Kranj pripravile letni koncert. Večer ljudskih pesmi in viž so poleg gostiteljic oblikovali še pevci in godci Kranjski furmani. Odlomke s prireditve, ki so jo naslovili Le pridi na moj dom, je prinesla oddaja o ljudski glasbi.


 

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|10. 4. 2023
Velikonočno vstajenje z godci

Kristjani se na velikonočni ponedeljek, na dan po prazniku velike noči, spominjamo Jezusovega prikazovanja njegovim učencem na poti v Emavs.  Za veselo razpoloženje so poskrbeli godci Trio Prijatelji iz Dramelj in okolice, skupina Volk Folk iz Ilirske Bistrice in Murnovi godci iz Selške doline.

Velikonočno vstajenje z godci

Kristjani se na velikonočni ponedeljek, na dan po prazniku velike noči, spominjamo Jezusovega prikazovanja njegovim učencem na poti v Emavs.  Za veselo razpoloženje so poskrbeli godci Trio Prijatelji iz Dramelj in okolice, skupina Volk Folk iz Ilirske Bistrice in Murnovi godci iz Selške doline.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Velikonočno vstajenje z godci

Kristjani se na velikonočni ponedeljek, na dan po prazniku velike noči, spominjamo Jezusovega prikazovanja njegovim učencem na poti v Emavs.  Za veselo razpoloženje so poskrbeli godci Trio Prijatelji iz Dramelj in okolice, skupina Volk Folk iz Ilirske Bistrice in Murnovi godci iz Selške doline.

VEČ ...|10. 4. 2023
Velikonočno vstajenje z godci

Kristjani se na velikonočni ponedeljek, na dan po prazniku velike noči, spominjamo Jezusovega prikazovanja njegovim učencem na poti v Emavs.  Za veselo razpoloženje so poskrbeli godci Trio Prijatelji iz Dramelj in okolice, skupina Volk Folk iz Ilirske Bistrice in Murnovi godci iz Selške doline.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Glasbeno–dokumentarna oddaja o slovenski ljudski glasbi je zvesta izvirnemu, neprirejenemu glasbenemu in govornemu še živemu izročilu vseh slovenskih pokrajin, tudi zamejstva. V njej predstavljamo srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, s pesmijo in vižami se sprehajamo skozi vsakdanje in praznično življenje Slovencev ter gostimo pevce in godce iz različnih krajev; spoznavamo njihov način petja in igranja, pesemski in godčevski repertoar, krajevne značilnosti, narečno govorico, šege in navade … V oddajah tako pletemo niti s tistimi, ki ljudsko glasbo neposredno ohranjajo in tistimi, ki jo radi poslušajo.

Vesna Sever Borovnik

Vesna Sever Borovnik

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ...|27. 5. 2023
Jasna Kogoj

Naša gostja prihaja iz Ročinja, življenjska pot jo je vodila tudi v Rim in v Francijo, napisala je več knjig, med drugim tudi o Božjem služabniku Antonu Strletu, ki smo jo na radiu že predstavili. V oddaji je govorila o poti, ki jo je prehodila. To je s. Jasna Kogoj. 

Jasna Kogoj

Naša gostja prihaja iz Ročinja, življenjska pot jo je vodila tudi v Rim in v Francijo, napisala je več knjig, med drugim tudi o Božjem služabniku Antonu Strletu, ki smo jo na radiu že predstavili. V oddaji je govorila o poti, ki jo je prehodila. To je s. Jasna Kogoj. 

Mateja Subotičanec

spominživljenje

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|29. 5. 2023
Spoznanje več predsodek manj - Stane Granda, Renato Podbersič ml.

Gosta oddaje sta bila zgodovinarja, urednika in publicista ter doktorja znanosti Stane Granda in Renato Podbersič mlajši. Teme pogovora so bile povezane z obletnicami meseca maja in začetka junija, med drugim pa smo se vprašali tudi ali drži vtis, da se aktualna vlada ukvarja z zgodovino veliko več kot se je katerakoli pred njo …

Spoznanje več predsodek manj - Stane Granda, Renato Podbersič ml.

Gosta oddaje sta bila zgodovinarja, urednika in publicista ter doktorja znanosti Stane Granda in Renato Podbersič mlajši. Teme pogovora so bile povezane z obletnicami meseca maja in začetka junija, med drugim pa smo se vprašali tudi ali drži vtis, da se aktualna vlada ukvarja z zgodovino veliko več kot se je katerakoli pred njo …

Radio Ognjišče

politikaStane GrandaRenato Podbersič

Doživetja narave

VEČ ...|26. 5. 2023
Kako je stati na strehi sveta in kaj ponuja Poljanska dolina?

29. maja mineva 70 let, odkar je človek prvič stopil na Everest. Zato smo v prvem delu oddaje slišali, kako se svojih trenutkov na vrhu Everesta spominjajo Andrej Gradišnik, ki se je pravkar vrnil z Everesta, Marija Štremfelj (7. oktober 1990), Roman Benet (17. maj 2007) in Tomaž Jakofčič (19. maj 2009). V drugem delu oddaje pa se bomo podali po prelepi Poljanski dolini, ki je v znamenju Tavčarjevega leta. Februarja je namreč minilo natanko 100 let od smrti vsestransko dejavnega moža, pisatelja in politika Ivana Tavčarja. Slišali ste lahko župana občine Gorenja vas - Poljane Milana Čadeža, sogovornice pa so bile še Martina Ambrožič Tušar (kavarna Dvorca Visoko), Katarina Uršič (sirarstvo Pustotnik) in Lucija Kavčič (Tematska pot po Zali).

 

Kako je stati na strehi sveta in kaj ponuja Poljanska dolina?

29. maja mineva 70 let, odkar je človek prvič stopil na Everest. Zato smo v prvem delu oddaje slišali, kako se svojih trenutkov na vrhu Everesta spominjajo Andrej Gradišnik, ki se je pravkar vrnil z Everesta, Marija Štremfelj (7. oktober 1990), Roman Benet (17. maj 2007) in Tomaž Jakofčič (19. maj 2009). V drugem delu oddaje pa se bomo podali po prelepi Poljanski dolini, ki je v znamenju Tavčarjevega leta. Februarja je namreč minilo natanko 100 let od smrti vsestransko dejavnega moža, pisatelja in politika Ivana Tavčarja. Slišali ste lahko župana občine Gorenja vas - Poljane Milana Čadeža, sogovornice pa so bile še Martina Ambrožič Tušar (kavarna Dvorca Visoko), Katarina Uršič (sirarstvo Pustotnik) in Lucija Kavčič (Tematska pot po Zali).

 

Blaž Lesnik

Everest70 letSlovenci na EverestuTavčarjevo letoDvorec Visokosirarstvo PustotniknaravaPoljanska dolina

Globine

VEČ ...|9. 5. 2023
Kdo je Sveti Duh?

Ko govorimo o veri, imamo najpogosteje v mislih vero v Boga očeta ali njegovega sina Jezusa. V Globinah smo spregovorili o vlogi tretje osebe - tako v času, ko so bili apostoli zbrani na enem kraju in so zaslišali močan šum, kot bi se bližal vihar - kot o Njegovem delovanju danes. Kdo je Sveti Duh in zakaj so apostoli v Njegovi moči lahko govorili v tujih jezikih in ozdravljali, medtem ko naši škofje tega ne počnejo? Z je bil bo v živo - tudi v video prenosu - župnik iz Slovenj Gradca Damjan Mlinarič

 

Kdo je Sveti Duh?

Ko govorimo o veri, imamo najpogosteje v mislih vero v Boga očeta ali njegovega sina Jezusa. V Globinah smo spregovorili o vlogi tretje osebe - tako v času, ko so bili apostoli zbrani na enem kraju in so zaslišali močan šum, kot bi se bližal vihar - kot o Njegovem delovanju danes. Kdo je Sveti Duh in zakaj so apostoli v Njegovi moči lahko govorili v tujih jezikih in ozdravljali, medtem ko naši škofje tega ne počnejo? Z je bil bo v živo - tudi v video prenosu - župnik iz Slovenj Gradca Damjan Mlinarič

 

Blaž Lesnik

duhovnostverabinkoštidarovi Svetega DuhaPrenova v Duhu

Komentar tedna

VEČ ...|26. 5. 2023
Pokopljimo mrtve in živimo v miru!

Obletnice v maju in juniju so nedoumljiva kalvarija in tragedija slovenskega naroda, nekaj kar se ne da misliti, kot bi dejal Justin Stanovnik. Po trpljenju in smrtnih grozotah vojne in revolucije so rodni bratje in sestre še maščevalno in genocidno dvignili roke nad svoje nedolžne sorojake. Večina jih je še vedno zasutih po breznih, jamah in drugih moriščih širom naše domovine. Tesne vezi rodov in družin so bile pretrgane, revolucija je izrezala del naroda, več kot deset tisoč pa jih še pahnila v begunstvo. Narodni razkol je tragično zaznamoval storilce in žrtve ter njihove potomce. 

Pokopljimo mrtve in živimo v miru!

Obletnice v maju in juniju so nedoumljiva kalvarija in tragedija slovenskega naroda, nekaj kar se ne da misliti, kot bi dejal Justin Stanovnik. Po trpljenju in smrtnih grozotah vojne in revolucije so rodni bratje in sestre še maščevalno in genocidno dvignili roke nad svoje nedolžne sorojake. Večina jih je še vedno zasutih po breznih, jamah in drugih moriščih širom naše domovine. Tesne vezi rodov in družin so bile pretrgane, revolucija je izrezala del naroda, več kot deset tisoč pa jih še pahnila v begunstvo. Narodni razkol je tragično zaznamoval storilce in žrtve ter njihove potomce. 

prof. dr. Janez Juhant

komentar

Kulturni utrinki

VEČ ...|2. 6. 2023
Koncert SiBRASS

V Kulturnih utrinkih smo vam tokrat predstavili drugi koncert letošnjega cikla SiBRASS, ki prinaša preplet stare, pretežno instrumentalne glasbe renesančnega obdobja ter izvirnih del našega časa. Na koncertu Baročne pozavne, ki bo na sporedu to nedeljo ob 19.00 v Slovenski filharmoniji, se bodo predstavili člani zasedbe Musica Antiqua Salzburg, katere delovanje je zaznamovala bogata in raznovrstna glasbena zgodovina mesta Salzburg ter zapuščina salzburških skladateljev starejših obdobij. Vstop je brezplačen. Podrobno o tokraten večeru je za naš radio spregovoril umetniški vodje cikla Franc Kosem. 

Koncert SiBRASS

V Kulturnih utrinkih smo vam tokrat predstavili drugi koncert letošnjega cikla SiBRASS, ki prinaša preplet stare, pretežno instrumentalne glasbe renesančnega obdobja ter izvirnih del našega časa. Na koncertu Baročne pozavne, ki bo na sporedu to nedeljo ob 19.00 v Slovenski filharmoniji, se bodo predstavili člani zasedbe Musica Antiqua Salzburg, katere delovanje je zaznamovala bogata in raznovrstna glasbena zgodovina mesta Salzburg ter zapuščina salzburških skladateljev starejših obdobij. Vstop je brezplačen. Podrobno o tokraten večeru je za naš radio spregovoril umetniški vodje cikla Franc Kosem. 

Alen Salihović

kulturaglasba

Spominjamo se

VEČ ...|2. 6. 2023
Spominjamo se dne 2. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 2. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Svetovalnica

VEČ ...|2. 6. 2023
Invazivne tujerodne rastline

Invazivne tujerodne vrste poleg klimatskih sprememb, urbanizacije in onesnaževanja, predstavljajo največjo grožnjo biotski raznovrstnosti. Katere so nevarne za zdravje ljudi, ogrožajo avtohtone rastlinske in tudi živalske vrste, kako se spopasti z intenzivnimi tujerodnimi, ko začenjajo izpodrivati naše vrste in kdaj je najboljši čas za njihovo uničenje, je svetovala Ana Dolenc, biologinja iz Zavoda za varstvo narave RS. 

Invazivne tujerodne rastline

Invazivne tujerodne vrste poleg klimatskih sprememb, urbanizacije in onesnaževanja, predstavljajo največjo grožnjo biotski raznovrstnosti. Katere so nevarne za zdravje ljudi, ogrožajo avtohtone rastlinske in tudi živalske vrste, kako se spopasti z intenzivnimi tujerodnimi, ko začenjajo izpodrivati naše vrste in kdaj je najboljši čas za njihovo uničenje, je svetovala Ana Dolenc, biologinja iz Zavoda za varstvo narave RS. 

Nataša Ličen

svetovanjenaravakmetijstvo

Duhovna misel

VEČ ...|2. 6. 2023
Gospod Jezus, ti si neskončno dober

Bodite torej popolni, kakor je popoln vaš nebeški Oče (Matejev evangelij 5,48).

Gospod Jezus, ti si neskončno dober

Bodite torej popolni, kakor je popoln vaš nebeški Oče (Matejev evangelij 5,48).

Pavle Ravnohrib

duhovnost