V tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo z nastopi ženskih skupin obeležili materinski dan in praznik Marijinega oznanjenja. Nastopile so Ani Rehberger z Zgornjega Brnika in Francka Rozman iz Spodnje Bele pri Preddvoru, ljudske pevke Kraški šopek iz Sežane, ljudske pevke iz Gorišnice, sestre Nedeljko iz Savcev pri Svetem Tomažu in ljudske pevke iz Porabja.
V tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo z nastopi ženskih skupin obeležili materinski dan in praznik Marijinega oznanjenja. Nastopile so Ani Rehberger z Zgornjega Brnika in Francka Rozman iz Spodnje Bele pri Preddvoru, ljudske pevke Kraški šopek iz Sežane, ljudske pevke iz Gorišnice, sestre Nedeljko iz Savcev pri Svetem Tomažu in ljudske pevke iz Porabja.
Štiridesetdnevni čas po razposajenem in norčavem pustu do velike noči ljudem prinaša post, čas odrekanja, premišljevanja in molitve. Čas ko se življenje nagne k skromnosti, umirjenosti in tišini. V sklopu letošnjega radijskega misijona smo za tokratno uro, namenjene slovenski ljudski glasbi, izbrali nabožne, pripovedne in postne pesmi, vezane na predvelikonočni čas.
Štiridesetdnevni čas po razposajenem in norčavem pustu do velike noči ljudem prinaša post, čas odrekanja, premišljevanja in molitve. Čas ko se življenje nagne k skromnosti, umirjenosti in tišini. V sklopu letošnjega radijskega misijona smo za tokratno uro, namenjene slovenski ljudski glasbi, izbrali nabožne, pripovedne in postne pesmi, vezane na predvelikonočni čas.
Tisti ptički, ki se niso poženili na vincencijevo, 22. januarja ali na valentinovo, 14. februarja, se bodo poženili na gregorjevo. Čeprav koledarska pomlad še ni nastopila, smo jo s pesmimi o pticah, zelenju in veselju, ki prinaša vzcvetena narava, skušali priklicati v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
Tisti ptički, ki se niso poženili na vincencijevo, 22. januarja ali na valentinovo, 14. februarja, se bodo poženili na gregorjevo. Čeprav koledarska pomlad še ni nastopila, smo jo s pesmimi o pticah, zelenju in veselju, ki prinaša vzcvetena narava, skušali priklicati v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
Kdo, kdo, kdo so pa to? Pesemsko izročilo z Domžalskega je nova zvočna izdaja Glasbenonarodopisnega inštituta, ki prinaša zvočne odmeve nekdanjih druženj, ki so zaznamovala življenje ljudi na območju med Trzinom, Mengšem, Dobom in Ihanom. Zgoščenko sta sredi februarja v Grobljah predstavili sodelavki Glasbenonarodopisnega inštituta; dr. Marjanca Klobčar in dr. Urša Šivic.
Odlomke s te prireditve je prinesla oddaja o ljudski glasbi.
Kdo, kdo, kdo so pa to? Pesemsko izročilo z Domžalskega je nova zvočna izdaja Glasbenonarodopisnega inštituta, ki prinaša zvočne odmeve nekdanjih druženj, ki so zaznamovala življenje ljudi na območju med Trzinom, Mengšem, Dobom in Ihanom. Zgoščenko sta sredi februarja v Grobljah predstavili sodelavki Glasbenonarodopisnega inštituta; dr. Marjanca Klobčar in dr. Urša Šivic.
Odlomke s te prireditve je prinesla oddaja o ljudski glasbi.
Gostje tokratne oddaje o ljudski glasbi so bili pevci iz Tuhinjske doline, ki beležijo 10 let organiziranega delovanja. Večina jih poje v cerkvenem zboru, nekateri pa delujejo tudi v mešanem pevskem zboru Mavrica v Šmartnem v Tuhinju. Po pevskih vajah in nedeljskih mašah pogosto nadaljujejo s spontanim prepevanjem v gostilni. Ljudska pesem pa se oglasi še ob žegnanjih, rojstnodnevnih zabavah in drugih neformalnih druženjih.
Gostje tokratne oddaje o ljudski glasbi so bili pevci iz Tuhinjske doline, ki beležijo 10 let organiziranega delovanja. Večina jih poje v cerkvenem zboru, nekateri pa delujejo tudi v mešanem pevskem zboru Mavrica v Šmartnem v Tuhinju. Po pevskih vajah in nedeljskih mašah pogosto nadaljujejo s spontanim prepevanjem v gostilni. Ljudska pesem pa se oglasi še ob žegnanjih, rojstnodnevnih zabavah in drugih neformalnih druženjih.
V oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo predvajali odlomke s srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki ga je konec januarja pripravilo Folklorno društvo Lancova vas.
V oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo predvajali odlomke s srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki ga je konec januarja pripravilo Folklorno društvo Lancova vas.
V pustno obarvani oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo spoznali Liške pustjé ter gostili Adelo Pukl, magistrico etnologije in kulturne antropologije, muzejsko svetovalka v Kustodiatu za duhovno kulturo, ki v Slovenskem etnografskem muzeju, med drugim raziskuje tudi pustne maske in pustovanja.
V pustno obarvani oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo spoznali Liške pustjé ter gostili Adelo Pukl, magistrico etnologije in kulturne antropologije, muzejsko svetovalka v Kustodiatu za duhovno kulturo, ki v Slovenskem etnografskem muzeju, med drugim raziskuje tudi pustne maske in pustovanja.
V katoliški cerkvi 2. februarja obeležujemo praznik Jezusovega darovanja v têmplju, ki ga obhajamo 40 dni po božiču. V ljudski pobožnosti svečnica predstavlja zadnji spomin na Jezusovo otroštvo, sklèp božične dobe, ko se pospravijo jaslice in nehajo peti božične pesmi. Minuli praznik smo v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte obeležili s svečniškim koledovanjem.
V katoliški cerkvi 2. februarja obeležujemo praznik Jezusovega darovanja v têmplju, ki ga obhajamo 40 dni po božiču. V ljudski pobožnosti svečnica predstavlja zadnji spomin na Jezusovo otroštvo, sklèp božične dobe, ko se pospravijo jaslice in nehajo peti božične pesmi. Minuli praznik smo v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte obeležili s svečniškim koledovanjem.
Glasbeno–dokumentarna oddaja o slovenski ljudski glasbi je zvesta izvirnemu, neprirejenemu glasbenemu in govornemu še živemu izročilu vseh slovenskih pokrajin, tudi zamejstva. V njej predstavljamo srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, s pesmijo in vižami se sprehajamo skozi vsakdanje in praznično življenje Slovencev ter gostimo pevce in godce iz različnih krajev; spoznavamo njihov način petja in igranja, pesemski in godčevski repertoar, krajevne značilnosti, narečno govorico, šege in navade … V oddajah tako pletemo niti s tistimi, ki ljudsko glasbo neposredno ohranjajo in tistimi, ki jo radi poslušajo.
Od senc k svetlobi je naslov knjižice Karla Gržana v kateri so zbrana razmišljanja, ki so pred desetletjem izhajala v reviji Ognjišče. Gre za izredno globoke zapise, mestoma osebne izpovedi, ki govorijo o trenutkih, ko sta se presežno in tuzemsko dotaknila v trenutku, ki mu je bil avtor priča. Iskrena pripoved s svojo preprostostjo, ki pa ne išče bližnjic, res svetli pogled bralca. Izbrali smo dve razmišljanji, sicer pa knjižico za zgolj nekaj evrov lahko naročite pri Založbi Ognjišče, ne bo vas razočarala.
V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta.
Deček je povabil svojega prijatelja na ...
Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
Objavili smo napotke, kako naj kmetje postopajo, če so njihovi GERK-i v aplikaciji Sopotnik označeni rdeče, pa tudi nekaj nasvetov za zamudnike z analizami tal in izdelavo gnojilnih načrtov.
Gre za iskreno izpoved o iskanju pravega veselja. Naš gost je bil duhovni pomočnik v Senožečah Pavel Kodelja, ki pravi, da pot svetosti nujno vključuje odločitev - v vsakem trenutku iz dneva v dan. Spregovoril je tudi o sprejemanju vsega, kar je zanj pripravil Bog, tudi o sprejemanju svoje bolezni, ob kateri se zaveda, da je vsak dan podarjen.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Obstaja približno osem tisoč različnih redkih bolezni, večina je genetskega izvora in v petinsedemdesetih odstotkih se izrazijo v otroštvu. Ob dnevu redkih bolezni, ki ga obeležujemo 29. februarja, je zaživel nov program neonatalnega presejalnega testiranja. Pogovarjali smo se s prof. dr. Tadejem Battelinom, pediatrom in predstojnikom Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Iz nekaj kapelj krvi, vzetih iz pete ali drobne vene novorojenčka, bodo pravočasno odkrivali še enkrat več bolezni kot so jih do sedaj, jih pravočasno začeli zdraviti in jih ozdravili - oziroma lahko preprečili njihov razvoj, s tem pa številnim otrokom omogočili kakovostno življenje.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Avtor se ustavi pri velikonočnih skrivnostih in svetih dnevih, ki so veliki četrtek, veliki petek, velika sobota, velika noč … Podčrta, da smo vsi vpeti v velikonočno dogajanje. In da križu velikega petka nihče od nas ne bo ubežal. Rešitev za vse nas je Njegov križ, ki je 2000 let zasajen v zemljo, da nam kaže pot rešitve. Celotni komentar si preberite na spletni strani Družine.