Is podcast
Predstavili smo različna stališča pred referendumom o vodah, ki bo 11. julija. Gostili smo predsednika društva Eko krog Uroša Macerla in direktorja Direkcije za vode Romana Kramerja, hkrati pa boste lahko prisluhnili tudi odlomkom s posveta na to temo pri predsedniku republike. Vabljeni k poslušanju.
Predstavili smo različna stališča pred referendumom o vodah, ki bo 11. julija. Gostili smo predsednika društva Eko krog Uroša Macerla in direktorja Direkcije za vode Romana Kramerja, hkrati pa boste lahko prisluhnili tudi odlomkom s posveta na to temo pri predsedniku republike. Vabljeni k poslušanju.
Predstavili smo različna stališča pred referendumom o vodah, ki bo 11. julija. Gostili smo predsednika društva Eko krog Uroša Macerla in direktorja Direkcije za vode Romana Kramerja, hkrati pa boste lahko prisluhnili tudi odlomkom s posveta na to temo pri predsedniku republike. Vabljeni k poslušanju.
Prisluhnite pogovorom, ki smo jih v Bruslju pripravili z evropskimi poslanci. Romana Tomc, Matjaž Nemec, Franc Bogovič, Irena Joveva in Ljudmila Novak so spregovorili o minulem delu v evropskem parlamentu, krizah s katerimi se sooča Evropska unija in tudi o izzivih, ki 27-terico čakajo po junijskih volitvah.
Prisluhnite pogovorom, ki smo jih v Bruslju pripravili z evropskimi poslanci. Romana Tomc, Matjaž Nemec, Franc Bogovič, Irena Joveva in Ljudmila Novak so spregovorili o minulem delu v evropskem parlamentu, krizah s katerimi se sooča Evropska unija in tudi o izzivih, ki 27-terico čakajo po junijskih volitvah.
Spomnili smo se prvih večstrankarskih volitev leta 1990 in osvetlili njihov pomen in ključne akterje, ki so tlakovali pot razvoju samostojne države. V studiu je bila z nami novinarka in zgodovinarka dr. Rosvita Pesek.
Spomnili smo se prvih večstrankarskih volitev leta 1990 in osvetlili njihov pomen in ključne akterje, ki so tlakovali pot razvoju samostojne države. V studiu je bila z nami novinarka in zgodovinarka dr. Rosvita Pesek.
O načrtih, možnostih in dilemah sta spregovorila dr. Rafael Mihalič, profesor na Fakulteti za elektrotehniko in mag. Marko Bahor, izvršni direktor sektorja razvoja in investicij HSE. Govorili smo o nujnosti Jek 2, o napovedanem referendumu, o obnovljivih virih energije, o zelenem prehodu, pa tudi o novem načinu obračunavanja omrežnin oziroma porabe elektrike. Opozorila sta tudi na razhajanja, ko o energetiki govori stoka in politika (pred volitvami v Evropski parlament moramo biti pozorni tudi na to).
O načrtih, možnostih in dilemah sta spregovorila dr. Rafael Mihalič, profesor na Fakulteti za elektrotehniko in mag. Marko Bahor, izvršni direktor sektorja razvoja in investicij HSE. Govorili smo o nujnosti Jek 2, o napovedanem referendumu, o obnovljivih virih energije, o zelenem prehodu, pa tudi o novem načinu obračunavanja omrežnin oziroma porabe elektrike. Opozorila sta tudi na razhajanja, ko o energetiki govori stoka in politika (pred volitvami v Evropski parlament moramo biti pozorni tudi na to).
Gostili smo predstavnike treh humanitarnih organizacij: Društvo Kralji ulice, Verigo dobrih ljudi in Rdeči križ. Odprli smo zanimiva vprašanja: odnos države in lokalnih skupnosti do teh organizacij, spremenjena struktura prosilcev pomoči in povedali nekaj uspešnih zgodb, ko so ljudje zaživeli na novo.
Gostili smo predstavnike treh humanitarnih organizacij: Društvo Kralji ulice, Verigo dobrih ljudi in Rdeči križ. Odprli smo zanimiva vprašanja: odnos države in lokalnih skupnosti do teh organizacij, spremenjena struktura prosilcev pomoči in povedali nekaj uspešnih zgodb, ko so ljudje zaživeli na novo.
V oddaji Pogovor o smo spregovorili o katoliškem šolstvu. Z gosti smo se dotaknili njegovega pomena za družbo in Cerkev, razlik v primerjavi z javnim šolstvom in izzivov s katerimi so soočeni zasebni izobraževalni zavodi. Gostje so bili: direktor Zavoda sv. Stanislava Anton Česen, direktor Zavoda sv. Frančiška Saleškega Peter Polc, ravnatelj Škofijske gimnazije Vipava Vladimir Anžel in ravnatelj Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška Samo Repolusk.
V oddaji Pogovor o smo spregovorili o katoliškem šolstvu. Z gosti smo se dotaknili njegovega pomena za družbo in Cerkev, razlik v primerjavi z javnim šolstvom in izzivov s katerimi so soočeni zasebni izobraževalni zavodi. Gostje so bili: direktor Zavoda sv. Stanislava Anton Česen, direktor Zavoda sv. Frančiška Saleškega Peter Polc, ravnatelj Škofijske gimnazije Vipava Vladimir Anžel in ravnatelj Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška Samo Repolusk.
V oddaji smo podrobneje govorili o stanju na področju nujne medicinske pomoči in načrtih za njeno prenovo. Kakšni so pogledi ministrstva, stroke in izvajalcev na predvideno vzpostavitev satelitskih urgentnih centrov in spremembe v načinu intervencij na terenu ter kakšni so izzivi urgentne službe v današnjem sistemu, nismo pa mogli niti mimo zdravniške stavke, ki traja že skoraj dva meseca.
V oddaji smo podrobneje govorili o stanju na področju nujne medicinske pomoči in načrtih za njeno prenovo. Kakšni so pogledi ministrstva, stroke in izvajalcev na predvideno vzpostavitev satelitskih urgentnih centrov in spremembe v načinu intervencij na terenu ter kakšni so izzivi urgentne službe v današnjem sistemu, nismo pa mogli niti mimo zdravniške stavke, ki traja že skoraj dva meseca.
Predvajali smo posnetek okrogle mize civilne iniciative Prebudimo Slovenijo z naslovom Moja Evropa - Moja prihodnost. Na njej so sodelovali kandidat za evropskega poslanca pri SDS Aleš Hojs, nosilec liste SLS dr. Peter Gregorčič, poslanka NSi v državnem zboru dr. Vida Čadonič Špelič, nekdanji evropski poslanec Lojze Peterle in profesor dr. Žiga Turk. Vabljeni k poslušanju.
Predvajali smo posnetek okrogle mize civilne iniciative Prebudimo Slovenijo z naslovom Moja Evropa - Moja prihodnost. Na njej so sodelovali kandidat za evropskega poslanca pri SDS Aleš Hojs, nosilec liste SLS dr. Peter Gregorčič, poslanka NSi v državnem zboru dr. Vida Čadonič Špelič, nekdanji evropski poslanec Lojze Peterle in profesor dr. Žiga Turk. Vabljeni k poslušanju.
V oddaji Pogovor o smo se tokrat posvetili rak rani slovenske zgodovine, spominu na žrtve komunističnih zločinov, ki mnoge nimajo niti groba niti uradnega dneva spomina več, odkar je lani vlada Roberta Goloba sprejela odločitev, da 17. maj ni več temu namenjen. V studiu sta bila zgodovinarja dr. Mitja Ferenc in dr. Jože Možina, dotaknili pa smo se tudi peticije, ki jo je prejšnji teden obravnaval Evropski parlament.
V oddaji Pogovor o smo se tokrat posvetili rak rani slovenske zgodovine, spominu na žrtve komunističnih zločinov, ki mnoge nimajo niti groba niti uradnega dneva spomina več, odkar je lani vlada Roberta Goloba sprejela odločitev, da 17. maj ni več temu namenjen. V studiu sta bila zgodovinarja dr. Mitja Ferenc in dr. Jože Možina, dotaknili pa smo se tudi peticije, ki jo je prejšnji teden obravnaval Evropski parlament.
Aktualno v politiki, gospodarstvu in družbi, občasno tudi v Cerkvi - analiziramo in predstavljamo z zanimivimi gosti.
Čas, v katerem živimo terja od nas mnoge odločitve. Odpirajo se teme, ki nas izzivajo k odgovoru. A tudi če odgovora ne damo, smo sprejeli odločitev, za katero bomo kot skupnost, nosili posledice. Saj ne da teme ne bile aktualne že prej, le bolj intenzivno so prisotne v našem okolju. Težnje človeka, da bi mehanicistično urejal svoje življenje so zlasti v zadnjih desetletjih vse bolj prisotne. Vedno znova se potrjuje, da manj kot človek lahko obvlada, bolj si obvladovanja želi. Pod krinko svobode se načenjata tako svetovni mir, kot življenje posameznika.
V pogovoru ste lahko prisluhnili mariborčanu Sašu Radovanoviču, ki je soavtor knjige Bombardiranje Slovenija 1944 - 1945. Gre za sorazmerno neznan segment naše zgodovine, ki pa še danes vpliva na življenje pri nas. Maribor je bil zaradi strateške lege in tamkajšnje tovarne v zadnjih dveh letih druge sv. vojne eno najbolj bombardiranih mest. Zavezniki so nanj odvrgli kar 3.259 ton bomb in uničili 47 odstotkov stavb. Približno 10 odstotkov jih ni eksplodiralo in na njih še danes stoji kar nekaj zgradb, tudi šolskih ...
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče