Tudi Prešernovi časi niso bili lahki, a je vendarle ustvarjal pesmi, zaradi katerih smo ga postavili na kulturni piedestal, s katerega naj bi tudi v 21. stoletju Slovencem up budil. Razmišljanje o tem, kako živeti pobudo kulture dialoga v slovenski družbi.
Tudi Prešernovi časi niso bili lahki, a je vendarle ustvarjal pesmi, zaradi katerih smo ga postavili na kulturni piedestal, s katerega naj bi tudi v 21. stoletju Slovencem up budil. Razmišljanje o tem, kako živeti pobudo kulture dialoga v slovenski družbi.
Tudi Prešernovi časi niso bili lahki, a je vendarle ustvarjal pesmi, zaradi katerih smo ga postavili na kulturni piedestal, s katerega naj bi tudi v 21. stoletju Slovencem up budil. Razmišljanje o tem, kako živeti pobudo kulture dialoga v slovenski družbi.
V 1. Petrovem pismu beremo, da čeprav je bil Jezus po telesu izročen smrti, je bil po Duhu oživljen (1 Pt 3, 18) in to je le eno od besedil, ki pričajo o Jezusovem vstajenju, tem največjem čudežu, ki mu menda ne verjamejo tudi mnogi od tistih, ki se izpričujejo za kristjane.
Smrt je namreč še vedno velika skrivnost. In tudi življenje po njej.
V 1. Petrovem pismu beremo, da čeprav je bil Jezus po telesu izročen smrti, je bil po Duhu oživljen (1 Pt 3, 18) in to je le eno od besedil, ki pričajo o Jezusovem vstajenju, tem največjem čudežu, ki mu menda ne verjamejo tudi mnogi od tistih, ki se izpričujejo za kristjane.
Smrt je namreč še vedno velika skrivnost. In tudi življenje po njej.
V 1. Petrovem pismu beremo, da čeprav je bil Jezus po telesu izročen smrti, je bil po Duhu oživljen (1 Pt 3, 18) in to je le eno od besedil, ki pričajo o Jezusovem vstajenju, tem največjem čudežu, ki mu menda ne verjamejo tudi mnogi od tistih, ki se izpričujejo za kristjane.
Smrt je namreč še vedno velika skrivnost. In tudi življenje po njej.
V 1. Petrovem pismu beremo, da čeprav je bil Jezus po telesu izročen smrti, je bil po Duhu oživljen (1 Pt 3, 18) in to je le eno od besedil, ki pričajo o Jezusovem vstajenju, tem največjem čudežu, ki mu menda ne verjamejo tudi mnogi od tistih, ki se izpričujejo za kristjane.
Smrt je namreč še vedno velika skrivnost. In tudi življenje po njej.
Ob cvetni nedelji smo se spominjali Jezusovega prihoda v Jeruzalem, ki ga ljudstvo skupaj z njegovimi učenci spremlja s petjem hvalnic. Nekatere farizeje to zmoti in Jezusu naročijo, naj jih vendarle ustavi. On pa jim odvrne, rekoč: »Povem vam, če ti umolknejo, bodo kamni vpili.« (Lk 19, 40)
Vabljeni, da si celoten komentar preberete na spletni strani Radia Ognjišče.
Ob cvetni nedelji smo se spominjali Jezusovega prihoda v Jeruzalem, ki ga ljudstvo skupaj z njegovimi učenci spremlja s petjem hvalnic. Nekatere farizeje to zmoti in Jezusu naročijo, naj jih vendarle ustavi. On pa jim odvrne, rekoč: »Povem vam, če ti umolknejo, bodo kamni vpili.« (Lk 19, 40)
Vabljeni, da si celoten komentar preberete na spletni strani Radia Ognjišče.
Ob cvetni nedelji smo se spominjali Jezusovega prihoda v Jeruzalem, ki ga ljudstvo skupaj z njegovimi učenci spremlja s petjem hvalnic. Nekatere farizeje to zmoti in Jezusu naročijo, naj jih vendarle ustavi. On pa jim odvrne, rekoč: »Povem vam, če ti umolknejo, bodo kamni vpili.« (Lk 19, 40)
Vabljeni, da si celoten komentar preberete na spletni strani Radia Ognjišče.
Ob cvetni nedelji smo se spominjali Jezusovega prihoda v Jeruzalem, ki ga ljudstvo skupaj z njegovimi učenci spremlja s petjem hvalnic. Nekatere farizeje to zmoti in Jezusu naročijo, naj jih vendarle ustavi. On pa jim odvrne, rekoč: »Povem vam, če ti umolknejo, bodo kamni vpili.« (Lk 19, 40)
Vabljeni, da si celoten komentar preberete na spletni strani Radia Ognjišče.
Radijski misijon je pred vrati. Nekaterim ob besedi misijon zadiši po starem, zatohlem, odmaknjenem … Ali lahko ustavljanje ob zapisih, starih več kot dve tisočletji, koristi pri naših trenutnih sodobnih stiskah, problemih in izzivih? Naklonite mi dve minuti, da vas prepričam v nasprotno.
Radijski misijon je pred vrati. Nekaterim ob besedi misijon zadiši po starem, zatohlem, odmaknjenem … Ali lahko ustavljanje ob zapisih, starih več kot dve tisočletji, koristi pri naših trenutnih sodobnih stiskah, problemih in izzivih? Naklonite mi dve minuti, da vas prepričam v nasprotno.
Radijski misijon je pred vrati. Nekaterim ob besedi misijon zadiši po starem, zatohlem, odmaknjenem … Ali lahko ustavljanje ob zapisih, starih več kot dve tisočletji, koristi pri naših trenutnih sodobnih stiskah, problemih in izzivih? Naklonite mi dve minuti, da vas prepričam v nasprotno.
Radijski misijon je pred vrati. Nekaterim ob besedi misijon zadiši po starem, zatohlem, odmaknjenem … Ali lahko ustavljanje ob zapisih, starih več kot dve tisočletji, koristi pri naših trenutnih sodobnih stiskah, problemih in izzivih? Naklonite mi dve minuti, da vas prepričam v nasprotno.
Avtor razmišlja vplivu revščine na pandemijo in ugotavlja, da bodo najrevnejše države aktualno krizo najbolj občutile. Ocenjuje tudi, da se bo revščina močno povečala tudi v razvijajočih se državah, zlasti tistih, katerih gospodarstvo je usmerjeno zgolj v eno dejavnost, turizem.
Avtor razmišlja vplivu revščine na pandemijo in ugotavlja, da bodo najrevnejše države aktualno krizo najbolj občutile. Ocenjuje tudi, da se bo revščina močno povečala tudi v razvijajočih se državah, zlasti tistih, katerih gospodarstvo je usmerjeno zgolj v eno dejavnost, turizem.
Avtor razmišlja vplivu revščine na pandemijo in ugotavlja, da bodo najrevnejše države aktualno krizo najbolj občutile. Ocenjuje tudi, da se bo revščina močno povečala tudi v razvijajočih se državah, zlasti tistih, katerih gospodarstvo je usmerjeno zgolj v eno dejavnost, turizem.
Avtor razmišlja vplivu revščine na pandemijo in ugotavlja, da bodo najrevnejše države aktualno krizo najbolj občutile. Ocenjuje tudi, da se bo revščina močno povečala tudi v razvijajočih se državah, zlasti tistih, katerih gospodarstvo je usmerjeno zgolj v eno dejavnost, turizem.
Prisluhnili ste komentarju našega odgovornega in programskega urednika.
Prisluhnili ste komentarju našega odgovornega in programskega urednika.
Prisluhnili ste komentarju našega odgovornega in programskega urednika.
Prisluhnili ste komentarju našega odgovornega in programskega urednika.
Vem, v današnjem komentarju ste verjetno pričakovali kakšno ostro besedo o številki 40. O včerajšnjih pričakovanjih, glasovanju, sklonjenih glavah, poudarkih ene in druge strani v parlamentu … Žal vas moram razočarati. Oprostite, a v mojem srcu odmeva precej višja in drugačna številka. Tista, ki vliva upanje ob resnici, da smo lahko enotni, da znamo stopiti skupaj in zmoremo preseči skrb le zase. 197.433. Ja, skoraj dvesto tisoč. To je številka. Skoraj dvesto tisoč evrov!
Vem, v današnjem komentarju ste verjetno pričakovali kakšno ostro besedo o številki 40. O včerajšnjih pričakovanjih, glasovanju, sklonjenih glavah, poudarkih ene in druge strani v parlamentu … Žal vas moram razočarati. Oprostite, a v mojem srcu odmeva precej višja in drugačna številka. Tista, ki vliva upanje ob resnici, da smo lahko enotni, da znamo stopiti skupaj in zmoremo preseči skrb le zase. 197.433. Ja, skoraj dvesto tisoč. To je številka. Skoraj dvesto tisoč evrov!
Vem, v današnjem komentarju ste verjetno pričakovali kakšno ostro besedo o številki 40. O včerajšnjih pričakovanjih, glasovanju, sklonjenih glavah, poudarkih ene in druge strani v parlamentu … Žal vas moram razočarati. Oprostite, a v mojem srcu odmeva precej višja in drugačna številka. Tista, ki vliva upanje ob resnici, da smo lahko enotni, da znamo stopiti skupaj in zmoremo preseči skrb le zase. 197.433. Ja, skoraj dvesto tisoč. To je številka. Skoraj dvesto tisoč evrov!
Vem, v današnjem komentarju ste verjetno pričakovali kakšno ostro besedo o številki 40. O včerajšnjih pričakovanjih, glasovanju, sklonjenih glavah, poudarkih ene in druge strani v parlamentu … Žal vas moram razočarati. Oprostite, a v mojem srcu odmeva precej višja in drugačna številka. Tista, ki vliva upanje ob resnici, da smo lahko enotni, da znamo stopiti skupaj in zmoremo preseči skrb le zase. 197.433. Ja, skoraj dvesto tisoč. To je številka. Skoraj dvesto tisoč evrov!
Komentar o dogajanju okoli avtonomne cone Rog in o “pravi strani” kulture.
Komentar o dogajanju okoli avtonomne cone Rog in o “pravi strani” kulture.
Komentar o dogajanju okoli avtonomne cone Rog in o “pravi strani” kulture.
Komentar o dogajanju okoli avtonomne cone Rog in o “pravi strani” kulture.
Komentar govori o možnih scenarijih našega življenja čez pet let, lažnih novicah in slovenski levici.
Komentar govori o možnih scenarijih našega življenja čez pet let, lažnih novicah in slovenski levici.
Komentar govori o možnih scenarijih našega življenja čez pet let, lažnih novicah in slovenski levici.
Komentar govori o možnih scenarijih našega življenja čez pet let, lažnih novicah in slovenski levici.
Prisluhnili ste komentarju našega sodelavca o aktualnem političnem dogajanju.
Prisluhnili ste komentarju našega sodelavca o aktualnem političnem dogajanju.
Prisluhnili ste komentarju našega sodelavca o aktualnem političnem dogajanju.
Prisluhnili ste komentarju našega sodelavca o aktualnem političnem dogajanju.
Pred našimi očmi se dogajajo stvari, ki se po zdravi pameti ne bi smele. Če ste že pozabili afero s poljskim mesom, ki je vsebovalo veterinarska zdravila in so ga v večini primerov, še predenj so ga odkrile inšpekcije, zaužili ljubitelji kebaba, lahko zdaj vsi skupaj opazujemo, kako je Evropa preplavljena s strupenim sezamom indijskega porekla, ki je bil tako izdatno »razkužen« proti insektom in plesnim, da je v njem ostalo precej več rakotvornega etilen oksida, kot bi ga po evropskih predpisih smelo.
Pred našimi očmi se dogajajo stvari, ki se po zdravi pameti ne bi smele. Če ste že pozabili afero s poljskim mesom, ki je vsebovalo veterinarska zdravila in so ga v večini primerov, še predenj so ga odkrile inšpekcije, zaužili ljubitelji kebaba, lahko zdaj vsi skupaj opazujemo, kako je Evropa preplavljena s strupenim sezamom indijskega porekla, ki je bil tako izdatno »razkužen« proti insektom in plesnim, da je v njem ostalo precej več rakotvornega etilen oksida, kot bi ga po evropskih predpisih smelo.
Pred našimi očmi se dogajajo stvari, ki se po zdravi pameti ne bi smele. Če ste že pozabili afero s poljskim mesom, ki je vsebovalo veterinarska zdravila in so ga v večini primerov, še predenj so ga odkrile inšpekcije, zaužili ljubitelji kebaba, lahko zdaj vsi skupaj opazujemo, kako je Evropa preplavljena s strupenim sezamom indijskega porekla, ki je bil tako izdatno »razkužen« proti insektom in plesnim, da je v njem ostalo precej več rakotvornega etilen oksida, kot bi ga po evropskih predpisih smelo.
Pred našimi očmi se dogajajo stvari, ki se po zdravi pameti ne bi smele. Če ste že pozabili afero s poljskim mesom, ki je vsebovalo veterinarska zdravila in so ga v večini primerov, še predenj so ga odkrile inšpekcije, zaužili ljubitelji kebaba, lahko zdaj vsi skupaj opazujemo, kako je Evropa preplavljena s strupenim sezamom indijskega porekla, ki je bil tako izdatno »razkužen« proti insektom in plesnim, da je v njem ostalo precej več rakotvornega etilen oksida, kot bi ga po evropskih predpisih smelo.
Za nami je leto, ki nas je vse močno pretreslo. Mnenja, kakšno je bilo, so deljena. Obstaja kar nekaj takih, ki jih je strah priznati, da je bilo to zanje najboljše leto doslej, seveda ob predpostavki, da so službo obdržali in zdravje ohranili. Več so bili z družino, imeli več časa zase. Za marsikoga pa se je vse obrnilo na slabše. Kjer je bilo v družinah že prej napeto, je v tem času prišlo do še več napetosti, prepirov, nasilja. Za nekatere najboljše leto, za druge najbolj težko in najslabše leto sploh!
Za nami je leto, ki nas je vse močno pretreslo. Mnenja, kakšno je bilo, so deljena. Obstaja kar nekaj takih, ki jih je strah priznati, da je bilo to zanje najboljše leto doslej, seveda ob predpostavki, da so službo obdržali in zdravje ohranili. Več so bili z družino, imeli več časa zase. Za marsikoga pa se je vse obrnilo na slabše. Kjer je bilo v družinah že prej napeto, je v tem času prišlo do še več napetosti, prepirov, nasilja. Za nekatere najboljše leto, za druge najbolj težko in najslabše leto sploh!
Za nami je leto, ki nas je vse močno pretreslo. Mnenja, kakšno je bilo, so deljena. Obstaja kar nekaj takih, ki jih je strah priznati, da je bilo to zanje najboljše leto doslej, seveda ob predpostavki, da so službo obdržali in zdravje ohranili. Več so bili z družino, imeli več časa zase. Za marsikoga pa se je vse obrnilo na slabše. Kjer je bilo v družinah že prej napeto, je v tem času prišlo do še več napetosti, prepirov, nasilja. Za nekatere najboljše leto, za druge najbolj težko in najslabše leto sploh!
Za nami je leto, ki nas je vse močno pretreslo. Mnenja, kakšno je bilo, so deljena. Obstaja kar nekaj takih, ki jih je strah priznati, da je bilo to zanje najboljše leto doslej, seveda ob predpostavki, da so službo obdržali in zdravje ohranili. Več so bili z družino, imeli več časa zase. Za marsikoga pa se je vse obrnilo na slabše. Kjer je bilo v družinah že prej napeto, je v tem času prišlo do še več napetosti, prepirov, nasilja. Za nekatere najboljše leto, za druge najbolj težko in najslabše leto sploh!
Ljudje večinoma napačno dojemamo Božjokazen. To v našem svetu dojemamo v časovnem sosledju, v Božjilogiki pa se dogaja v sedanjosti. Torej ni sosledja - najprej greh,potem kazen. Storjena napaka že vsebuje tudi posledice, ki jih natodojamemo kot kazen. Če vozimo prehitro, če živimo nezdravo,skratka, če ne upoštevamo pravil, računajmo na posledice.
Ljudje večinoma napačno dojemamo Božjokazen. To v našem svetu dojemamo v časovnem sosledju, v Božjilogiki pa se dogaja v sedanjosti. Torej ni sosledja - najprej greh,potem kazen. Storjena napaka že vsebuje tudi posledice, ki jih natodojamemo kot kazen. Če vozimo prehitro, če živimo nezdravo,skratka, če ne upoštevamo pravil, računajmo na posledice.
Ljudje večinoma napačno dojemamo Božjokazen. To v našem svetu dojemamo v časovnem sosledju, v Božjilogiki pa se dogaja v sedanjosti. Torej ni sosledja - najprej greh,potem kazen. Storjena napaka že vsebuje tudi posledice, ki jih natodojamemo kot kazen. Če vozimo prehitro, če živimo nezdravo,skratka, če ne upoštevamo pravil, računajmo na posledice.
Ljudje večinoma napačno dojemamo Božjokazen. To v našem svetu dojemamo v časovnem sosledju, v Božjilogiki pa se dogaja v sedanjosti. Torej ni sosledja - najprej greh,potem kazen. Storjena napaka že vsebuje tudi posledice, ki jih natodojamemo kot kazen. Če vozimo prehitro, če živimo nezdravo,skratka, če ne upoštevamo pravil, računajmo na posledice.
Tanja se je v komentarju vprašala, ali po 30-ih letih še živimo v pravljici, ki so si jo želeli ustvarjalci samostojne Slovenije. Kako na spopad z epidemijo vplivata kratkovidnost in pomanjkanje pametnega razmišljanja v slovenskem narodu?
Tanja se je v komentarju vprašala, ali po 30-ih letih še živimo v pravljici, ki so si jo želeli ustvarjalci samostojne Slovenije. Kako na spopad z epidemijo vplivata kratkovidnost in pomanjkanje pametnega razmišljanja v slovenskem narodu?
Tanja se je v komentarju vprašala, ali po 30-ih letih še živimo v pravljici, ki so si jo želeli ustvarjalci samostojne Slovenije. Kako na spopad z epidemijo vplivata kratkovidnost in pomanjkanje pametnega razmišljanja v slovenskem narodu?
Tanja se je v komentarju vprašala, ali po 30-ih letih še živimo v pravljici, ki so si jo želeli ustvarjalci samostojne Slovenije. Kako na spopad z epidemijo vplivata kratkovidnost in pomanjkanje pametnega razmišljanja v slovenskem narodu?
Si predstavljate, da bi vam v tem trenutku rekli, da sedite v kabino potniškega letala in začnite pilotirati. Na krovu imate razred, dva, tri otrok, zbežati morate pred nevarnostjo in ste edini, ki imate vsaj izpit za avto.
Več pa v posnetku naše sodelavke.
Si predstavljate, da bi vam v tem trenutku rekli, da sedite v kabino potniškega letala in začnite pilotirati. Na krovu imate razred, dva, tri otrok, zbežati morate pred nevarnostjo in ste edini, ki imate vsaj izpit za avto.
Več pa v posnetku naše sodelavke.
Si predstavljate, da bi vam v tem trenutku rekli, da sedite v kabino potniškega letala in začnite pilotirati. Na krovu imate razred, dva, tri otrok, zbežati morate pred nevarnostjo in ste edini, ki imate vsaj izpit za avto.
Več pa v posnetku naše sodelavke.
Si predstavljate, da bi vam v tem trenutku rekli, da sedite v kabino potniškega letala in začnite pilotirati. Na krovu imate razred, dva, tri otrok, zbežati morate pred nevarnostjo in ste edini, ki imate vsaj izpit za avto.
Več pa v posnetku naše sodelavke.
Z veliko mero negotovosti vstopamo v letošnji adventi čas. Kaj bo? Kakšne spremembe se uveljavljajo v družbi, bodo zahtevne, pre-velike? Se jim bomo zmogli prilagoditi, bomo imeli dovolj za dostojno življenje? Vse to in še marsikaj, se mota po glavi slehernika. Kako vstopiti ob epidemiji in ob prej omenjenih dejstvih, ko se marsikaj preobraža, v advent, se pripraviti na »veselo« novico? Razmišljala je Nataša Ličen.
Z veliko mero negotovosti vstopamo v letošnji adventi čas. Kaj bo? Kakšne spremembe se uveljavljajo v družbi, bodo zahtevne, pre-velike? Se jim bomo zmogli prilagoditi, bomo imeli dovolj za dostojno življenje? Vse to in še marsikaj, se mota po glavi slehernika. Kako vstopiti ob epidemiji in ob prej omenjenih dejstvih, ko se marsikaj preobraža, v advent, se pripraviti na »veselo« novico? Razmišljala je Nataša Ličen.
Z veliko mero negotovosti vstopamo v letošnji adventi čas. Kaj bo? Kakšne spremembe se uveljavljajo v družbi, bodo zahtevne, pre-velike? Se jim bomo zmogli prilagoditi, bomo imeli dovolj za dostojno življenje? Vse to in še marsikaj, se mota po glavi slehernika. Kako vstopiti ob epidemiji in ob prej omenjenih dejstvih, ko se marsikaj preobraža, v advent, se pripraviti na »veselo« novico? Razmišljala je Nataša Ličen.
Z veliko mero negotovosti vstopamo v letošnji adventi čas. Kaj bo? Kakšne spremembe se uveljavljajo v družbi, bodo zahtevne, pre-velike? Se jim bomo zmogli prilagoditi, bomo imeli dovolj za dostojno življenje? Vse to in še marsikaj, se mota po glavi slehernika. Kako vstopiti ob epidemiji in ob prej omenjenih dejstvih, ko se marsikaj preobraža, v advent, se pripraviti na »veselo« novico? Razmišljala je Nataša Ličen.
Izjava komisije SAZU za človekove pravice »Za izhod iz pandemije in avtokracije« kaže na to, da tudi akademiki »kolesarijo«, a verjetno ne vsi. Upam, da njihovo znanstveno raziskovalno delo, ne usmerja protijanševski sindrom, ki je postavil Šarčevo vlado in želi postaviti tudi naslednjo z isto vsebino in nekoliko marketinško dodelano embalažo.
Izjava komisije SAZU za človekove pravice »Za izhod iz pandemije in avtokracije« kaže na to, da tudi akademiki »kolesarijo«, a verjetno ne vsi. Upam, da njihovo znanstveno raziskovalno delo, ne usmerja protijanševski sindrom, ki je postavil Šarčevo vlado in želi postaviti tudi naslednjo z isto vsebino in nekoliko marketinško dodelano embalažo.
Izjava komisije SAZU za človekove pravice »Za izhod iz pandemije in avtokracije« kaže na to, da tudi akademiki »kolesarijo«, a verjetno ne vsi. Upam, da njihovo znanstveno raziskovalno delo, ne usmerja protijanševski sindrom, ki je postavil Šarčevo vlado in želi postaviti tudi naslednjo z isto vsebino in nekoliko marketinško dodelano embalažo.
Izjava komisije SAZU za človekove pravice »Za izhod iz pandemije in avtokracije« kaže na to, da tudi akademiki »kolesarijo«, a verjetno ne vsi. Upam, da njihovo znanstveno raziskovalno delo, ne usmerja protijanševski sindrom, ki je postavil Šarčevo vlado in želi postaviti tudi naslednjo z isto vsebino in nekoliko marketinško dodelano embalažo.
Čas pandemije nas izziva v iskanju pravega odgovora. Ali ga lahko preprosto zanikamo s floskulo, da se vse zgodi z namenom?
Čas pandemije nas izziva v iskanju pravega odgovora. Ali ga lahko preprosto zanikamo s floskulo, da se vse zgodi z namenom?
Čas pandemije nas izziva v iskanju pravega odgovora. Ali ga lahko preprosto zanikamo s floskulo, da se vse zgodi z namenom?
Čas pandemije nas izziva v iskanju pravega odgovora. Ali ga lahko preprosto zanikamo s floskulo, da se vse zgodi z namenom?
Dva praznika, ki me vsako leto znova in vsakič tudi na malo drugačen način izzivata, sta pred nami. V nedeljo bomo obhajali praznik vseh svetih, v ponedeljek pa vernih duš dan, ko bomo še posebej povezani v molitvi za vse naše rajne, razmišlja kolega Robert Božič.
Dva praznika, ki me vsako leto znova in vsakič tudi na malo drugačen način izzivata, sta pred nami. V nedeljo bomo obhajali praznik vseh svetih, v ponedeljek pa vernih duš dan, ko bomo še posebej povezani v molitvi za vse naše rajne, razmišlja kolega Robert Božič.
Dva praznika, ki me vsako leto znova in vsakič tudi na malo drugačen način izzivata, sta pred nami. V nedeljo bomo obhajali praznik vseh svetih, v ponedeljek pa vernih duš dan, ko bomo še posebej povezani v molitvi za vse naše rajne, razmišlja kolega Robert Božič.
Dva praznika, ki me vsako leto znova in vsakič tudi na malo drugačen način izzivata, sta pred nami. V nedeljo bomo obhajali praznik vseh svetih, v ponedeljek pa vernih duš dan, ko bomo še posebej povezani v molitvi za vse naše rajne, razmišlja kolega Robert Božič.
Razmišljanje o vse večji polarizaciji in radikalizaciji stališč pri nas, s pogledom na Hrvaško, kjer je včeraj mladenič straljal na policista, ki je stražil pred poslopjem vlade.
Razmišljanje o vse večji polarizaciji in radikalizaciji stališč pri nas, s pogledom na Hrvaško, kjer je včeraj mladenič straljal na policista, ki je stražil pred poslopjem vlade.
Razmišljanje o vse večji polarizaciji in radikalizaciji stališč pri nas, s pogledom na Hrvaško, kjer je včeraj mladenič straljal na policista, ki je stražil pred poslopjem vlade.
Razmišljanje o vse večji polarizaciji in radikalizaciji stališč pri nas, s pogledom na Hrvaško, kjer je včeraj mladenič straljal na policista, ki je stražil pred poslopjem vlade.
Mnogo popisanega je človek ustvari skozi čas. Med odlične zapise spadajo pisma C. S. Lewis-a, avtorja zgodb iz Narnije. V Pismih izkušenega hudiča se je lotil skušnjav, razpetosti med to kar bi torej človek rad storil in to kar sme storiti oz. je prav da stori. Izraz pogosto in skoraj izključno uporablja katoliška cerkev. Kdor si ga danes upa uporabiti, tvega, da bo označen za krelikalca, če ne že kar za srednjeveškega blazneža. ...
Celoten komentar Silvestre Sadar si lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.
Mnogo popisanega je človek ustvari skozi čas. Med odlične zapise spadajo pisma C. S. Lewis-a, avtorja zgodb iz Narnije. V Pismih izkušenega hudiča se je lotil skušnjav, razpetosti med to kar bi torej človek rad storil in to kar sme storiti oz. je prav da stori. Izraz pogosto in skoraj izključno uporablja katoliška cerkev. Kdor si ga danes upa uporabiti, tvega, da bo označen za krelikalca, če ne že kar za srednjeveškega blazneža. ...
Celoten komentar Silvestre Sadar si lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.
Mnogo popisanega je človek ustvari skozi čas. Med odlične zapise spadajo pisma C. S. Lewis-a, avtorja zgodb iz Narnije. V Pismih izkušenega hudiča se je lotil skušnjav, razpetosti med to kar bi torej človek rad storil in to kar sme storiti oz. je prav da stori. Izraz pogosto in skoraj izključno uporablja katoliška cerkev. Kdor si ga danes upa uporabiti, tvega, da bo označen za krelikalca, če ne že kar za srednjeveškega blazneža. ...
Celoten komentar Silvestre Sadar si lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.
Mnogo popisanega je človek ustvari skozi čas. Med odlične zapise spadajo pisma C. S. Lewis-a, avtorja zgodb iz Narnije. V Pismih izkušenega hudiča se je lotil skušnjav, razpetosti med to kar bi torej človek rad storil in to kar sme storiti oz. je prav da stori. Izraz pogosto in skoraj izključno uporablja katoliška cerkev. Kdor si ga danes upa uporabiti, tvega, da bo označen za krelikalca, če ne že kar za srednjeveškega blazneža. ...
Celoten komentar Silvestre Sadar si lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.
Poletje je čas, ko se naši vrtovi bohotijo v različnih barvah, v medijih pa se ta čas imenuje čas kislih kumaric. Obdobje dopustov je praviloma čas, ko se družbeno dogajanje nekoliko umiri, na površje pa priplavajo tiste zimzelene novičke, včasih le delno resnične, premnogokrat pa povsem nepomembne.
Živimo namreč v času, ko nas zaposlujejo novice iz najbolj oddaljenih koncev sveta, ne glede na njihovo resnično pomembnost za naš obstoj in prihodnost. Uredniki teh in onih spletnih kanalov skrbijo, da se naš pogled vedno ujame na nekaj novega, svežega, na nekaj, kar bo vredno naše pozornosti. Seveda, če urednik sploh obstaja in njegovega dela ne opravlja kompleksen algoritem, ki pa je končno mogoče še bolj uspešen, vsaj kar se izračuna pričakovanih branj, klikov ali všečkov tiče. A zmožnost človeškega dojemanja se ni bistveno spremenila. Zmožnost pozornega spremljanja in pomnjenja podatkovnih bonbončkov, ki nam jih delijo in si jih delimo med seboj, je omejena. In čeprav je Slovencu svet bližje in bolj dostopen, kot je bil stoletje ali dve nazaj, pa sta njegovo razumevanje in dojemanje verjetno še vedno tako oddaljeni kot sta bili. Ta poplava dražljajev, ki prihajajo od tu in tam, nam jemlje čas in moč, da bi živeli zdaj in tukaj. Da bi razumeli svoje domače okolje, svoje odnose, da bi svoj čas, ljubezen in žrtev darovali za svet okoli nas.
Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišče.
Poletje je čas, ko se naši vrtovi bohotijo v različnih barvah, v medijih pa se ta čas imenuje čas kislih kumaric. Obdobje dopustov je praviloma čas, ko se družbeno dogajanje nekoliko umiri, na površje pa priplavajo tiste zimzelene novičke, včasih le delno resnične, premnogokrat pa povsem nepomembne.
Živimo namreč v času, ko nas zaposlujejo novice iz najbolj oddaljenih koncev sveta, ne glede na njihovo resnično pomembnost za naš obstoj in prihodnost. Uredniki teh in onih spletnih kanalov skrbijo, da se naš pogled vedno ujame na nekaj novega, svežega, na nekaj, kar bo vredno naše pozornosti. Seveda, če urednik sploh obstaja in njegovega dela ne opravlja kompleksen algoritem, ki pa je končno mogoče še bolj uspešen, vsaj kar se izračuna pričakovanih branj, klikov ali všečkov tiče. A zmožnost človeškega dojemanja se ni bistveno spremenila. Zmožnost pozornega spremljanja in pomnjenja podatkovnih bonbončkov, ki nam jih delijo in si jih delimo med seboj, je omejena. In čeprav je Slovencu svet bližje in bolj dostopen, kot je bil stoletje ali dve nazaj, pa sta njegovo razumevanje in dojemanje verjetno še vedno tako oddaljeni kot sta bili. Ta poplava dražljajev, ki prihajajo od tu in tam, nam jemlje čas in moč, da bi živeli zdaj in tukaj. Da bi razumeli svoje domače okolje, svoje odnose, da bi svoj čas, ljubezen in žrtev darovali za svet okoli nas.
Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišče.
Poletje je čas, ko se naši vrtovi bohotijo v različnih barvah, v medijih pa se ta čas imenuje čas kislih kumaric. Obdobje dopustov je praviloma čas, ko se družbeno dogajanje nekoliko umiri, na površje pa priplavajo tiste zimzelene novičke, včasih le delno resnične, premnogokrat pa povsem nepomembne.
Živimo namreč v času, ko nas zaposlujejo novice iz najbolj oddaljenih koncev sveta, ne glede na njihovo resnično pomembnost za naš obstoj in prihodnost. Uredniki teh in onih spletnih kanalov skrbijo, da se naš pogled vedno ujame na nekaj novega, svežega, na nekaj, kar bo vredno naše pozornosti. Seveda, če urednik sploh obstaja in njegovega dela ne opravlja kompleksen algoritem, ki pa je končno mogoče še bolj uspešen, vsaj kar se izračuna pričakovanih branj, klikov ali všečkov tiče. A zmožnost človeškega dojemanja se ni bistveno spremenila. Zmožnost pozornega spremljanja in pomnjenja podatkovnih bonbončkov, ki nam jih delijo in si jih delimo med seboj, je omejena. In čeprav je Slovencu svet bližje in bolj dostopen, kot je bil stoletje ali dve nazaj, pa sta njegovo razumevanje in dojemanje verjetno še vedno tako oddaljeni kot sta bili. Ta poplava dražljajev, ki prihajajo od tu in tam, nam jemlje čas in moč, da bi živeli zdaj in tukaj. Da bi razumeli svoje domače okolje, svoje odnose, da bi svoj čas, ljubezen in žrtev darovali za svet okoli nas.
Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišče.
Poletje je čas, ko se naši vrtovi bohotijo v različnih barvah, v medijih pa se ta čas imenuje čas kislih kumaric. Obdobje dopustov je praviloma čas, ko se družbeno dogajanje nekoliko umiri, na površje pa priplavajo tiste zimzelene novičke, včasih le delno resnične, premnogokrat pa povsem nepomembne.
Živimo namreč v času, ko nas zaposlujejo novice iz najbolj oddaljenih koncev sveta, ne glede na njihovo resnično pomembnost za naš obstoj in prihodnost. Uredniki teh in onih spletnih kanalov skrbijo, da se naš pogled vedno ujame na nekaj novega, svežega, na nekaj, kar bo vredno naše pozornosti. Seveda, če urednik sploh obstaja in njegovega dela ne opravlja kompleksen algoritem, ki pa je končno mogoče še bolj uspešen, vsaj kar se izračuna pričakovanih branj, klikov ali všečkov tiče. A zmožnost človeškega dojemanja se ni bistveno spremenila. Zmožnost pozornega spremljanja in pomnjenja podatkovnih bonbončkov, ki nam jih delijo in si jih delimo med seboj, je omejena. In čeprav je Slovencu svet bližje in bolj dostopen, kot je bil stoletje ali dve nazaj, pa sta njegovo razumevanje in dojemanje verjetno še vedno tako oddaljeni kot sta bili. Ta poplava dražljajev, ki prihajajo od tu in tam, nam jemlje čas in moč, da bi živeli zdaj in tukaj. Da bi razumeli svoje domače okolje, svoje odnose, da bi svoj čas, ljubezen in žrtev darovali za svet okoli nas.
Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišče.
Naš pogled je kolumna, ki jo pišejo sodelavci Radia Ognjišče. Pogled je sicer rezerviran za oči. Kot takšen pozna več perspektiv. Ker je »naš«, se trudimo, da ima pogled na dogodke, ki se dotikajo vseh nas, tudi globino, še več, naša želja je, da se naš pogled sreča z vašim.
Dogodki
Kako je Marija spremljala križev pot svojega sina? Nikoli ne bomo zares vedeli, kako silovito je njeno srce doživljalo darovanje življenja, spočetega v njenem telesu. Portugalska zgodovinarka Isabel Figueiredo je v svojem Križevem potu z Marijo skušala ujeti prav ta pogled. Vabljeni k premišljevanju!
Slovencem po svetu in domovini
O praznovanju velike noči smo se pogovarjali p. Metodom Ogorevcem iz ameriških Brezij - Lemonta pri Chicagu v ZDA, p. Darkom Žnidaršičem iz Merrylandsa v Sydneyju v Avstraliji in msgr. Janezom Pucljem iz Münchna v Nemčiji.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba lahko prisluhnete drugemu delu pričevanja Pavlinke Korošec Kocmur in Boštjana Kocmurja o povojnih Slovencih v Argentini. Povedala sta nam kakšno delo sta v Argentini opravljala in kako, da sta se odločila za odhod v domovino svojih staršev? S kakšnimi težavami sta se v Slovenji srečala in kako sta jih reševala?
Svetovalnica
Kaj pripraviti iz ostankov velikonočnega žegna, velikonočni mlečni kruh, rozinova potica, ajdovi žganci, pečenje paniranega mesa v pečici, skutin in čokoladni nadev za potico ... so bila vaša vprašanja za sestro Nikolino.
Globine
Vodilo političnega delovanja naj bo ljubezen, pravi papež Frančišek v svoji okrožnici Vsi bratje. V resnici gre še dlje, saj vpeljuje pojem nežnosti v politiki, in sicer kot pot, ki izhaja iz srca in seže do oči, ušes in rok. Kristjani nismo poklicani ne k “biti levičarji” in ne k “biti desničarji”, temveč k iskanju te poti. Tokrat smo v oddaji gostili duhovnika Milana Knepa. Video:
Radijski misijon 2021
Krajši misijonski nagovor je pripravila psihologinja in terapevtka Silva Matos. Geslo dneva ima za našo gostjo poseben pomen, saj izhaja iz osebne izkušnje.
S svetnikom na ti
Naj me koklja brcne, če sem v življenju že kdaj slišal …
Za nasmeh
Rubriko pripravlja Marjan Bunič