 
                                        
                                        
                                        Naš gost je bil akademski slikar Matej Metlikovič. Z razstavo „Vrt življenja - Fragmenti za katedralo“ je v Zavodu sv. Stanislava obeležil nekaj obletnic. Pred štiridesetimi leti je končal študij na Akademiji za likovno umetnost, pred tridesetimi leti, je po dobrih desetih letih poučevanja srednješolskega predmeta umetnostna vzgoja, stopil na pot samozaposlenega v kulturi. Glede na svoje prve umetniške objave v kranjskem gimnazijskem literarnem glasilu „Kaj“, je stopil v petdeseto leto umetniškega delovanja. Letos obhaja 65 let življenja. Tu je tudi pomembna prelomnica, odhod v pokoj. Pogovarjali smo se o tem ali umetnik sploh kdaj res lahko odide v pokoj, pa o likovni in glasbeni umetnosti, njunem sobivanju, o terminu „celostna umetnina“. Za Mateja Metlikoviča je to dogodek, ko se skupaj ujamejo slike, glasba in ples. Ne zamudite zanimivega pogovora z avtorjem likovne opreme kapele v Domu sv. Janeza Krstnika v Trnovem!
 
                                        
                                        Naš gost je bil akademski slikar Matej Metlikovič. Z razstavo „Vrt življenja - Fragmenti za katedralo“ je v Zavodu sv. Stanislava obeležil nekaj obletnic. Pred štiridesetimi leti je končal študij na Akademiji za likovno umetnost, pred tridesetimi leti, je po dobrih desetih letih poučevanja srednješolskega predmeta umetnostna vzgoja, stopil na pot samozaposlenega v kulturi. Glede na svoje prve umetniške objave v kranjskem gimnazijskem literarnem glasilu „Kaj“, je stopil v petdeseto leto umetniškega delovanja. Letos obhaja 65 let življenja. Tu je tudi pomembna prelomnica, odhod v pokoj. Pogovarjali smo se o tem ali umetnik sploh kdaj res lahko odide v pokoj, pa o likovni in glasbeni umetnosti, njunem sobivanju, o terminu „celostna umetnina“. Za Mateja Metlikoviča je to dogodek, ko se skupaj ujamejo slike, glasba in ples. Ne zamudite zanimivega pogovora z avtorjem likovne opreme kapele v Domu sv. Janeza Krstnika v Trnovem!
Naš gost je bil akademski slikar Matej Metlikovič. Z razstavo „Vrt življenja - Fragmenti za katedralo“ je v Zavodu sv. Stanislava obeležil nekaj obletnic. Pred štiridesetimi leti je končal študij na Akademiji za likovno umetnost, pred tridesetimi leti, je po dobrih desetih letih poučevanja srednješolskega predmeta umetnostna vzgoja, stopil na pot samozaposlenega v kulturi. Glede na svoje prve umetniške objave v kranjskem gimnazijskem literarnem glasilu „Kaj“, je stopil v petdeseto leto umetniškega delovanja. Letos obhaja 65 let življenja. Tu je tudi pomembna prelomnica, odhod v pokoj. Pogovarjali smo se o tem ali umetnik sploh kdaj res lahko odide v pokoj, pa o likovni in glasbeni umetnosti, njunem sobivanju, o terminu „celostna umetnina“. Za Mateja Metlikoviča je to dogodek, ko se skupaj ujamejo slike, glasba in ples. Ne zamudite zanimivega pogovora z avtorjem likovne opreme kapele v Domu sv. Janeza Krstnika v Trnovem!
Naš gost
 
    Letošnji 70. osebni jubilej je bil le eden izmed razlogov, da smo v oddajo povabili duhovnega pomočnika v Župniji Ljubljana Koseze Štefana Pavlija. Med drugim je spregovoril tudi o diagnozi rak, ki ga je doletela pred dobrimi devetimi leti. Še vedno pa poln dobre volje in življenjske energije navdih in pogum za stopanje po vsakdanu prejema ob prebiranju Svetega pisma.
Naš gost
 
    
    Letošnji 70. osebni jubilej je bil le eden izmed razlogov, da smo v oddajo povabili duhovnega pomočnika v Župniji Ljubljana Koseze Štefana Pavlija. Med drugim je spregovoril tudi o diagnozi rak, ki ga je doletela pred dobrimi devetimi leti. Še vedno pa poln dobre volje in življenjske energije navdih in pogum za stopanje po vsakdanu prejema ob prebiranju Svetega pisma.
Naš gost
 
    Povezali smo nedavni mednarodni dan starejših in letošnjo 60-letnico revije Ognjišče. Že štiri leta članke zanjo piše klinični psiholog mag. Drago Tacol. Članki prvih dveh let so že zbrani v knjigi Dober dan, starost, ki je izšla pri Založbi Ognjišče. V pogovoru smo spoznali avtorjevo otroštvo v Črni na Koroškem, kjer se je kot ministrant seznanil s takrat se ciklostilnim Ognjiščem, prek gimnazijskih let, kjer ga je odličen profesor slovenščine navdušil za lep jezik, v katerem mag. Tacol piše, do študija psihologije v Ljubljani, kjer je spoznal ženo Alenko, s katero imata tri odrasle sinove in več vnukov. Dotaknili smo se njegovih službenih let v Psihiatrični bolnišnici Vojnik, ki ji je bil zvest kar 35 let in tudi tega, da je zdaj upokojenec in nenazadnje še, kako je bivati v zavetju Doma sveti Jožef v Celju.
Naš gost
 
    
    Povezali smo nedavni mednarodni dan starejših in letošnjo 60-letnico revije Ognjišče. Že štiri leta članke zanjo piše klinični psiholog mag. Drago Tacol. Članki prvih dveh let so že zbrani v knjigi Dober dan, starost, ki je izšla pri Založbi Ognjišče. V pogovoru smo spoznali avtorjevo otroštvo v Črni na Koroškem, kjer se je kot ministrant seznanil s takrat se ciklostilnim Ognjiščem, prek gimnazijskih let, kjer ga je odličen profesor slovenščine navdušil za lep jezik, v katerem mag. Tacol piše, do študija psihologije v Ljubljani, kjer je spoznal ženo Alenko, s katero imata tri odrasle sinove in več vnukov. Dotaknili smo se njegovih službenih let v Psihiatrični bolnišnici Vojnik, ki ji je bil zvest kar 35 let in tudi tega, da je zdaj upokojenec in nenazadnje še, kako je bivati v zavetju Doma sveti Jožef v Celju.
Naš gost
 
    V sobotnem popoldnevu smo spoznali glavno urednico Mladinske knjige dr. Alenko Kepic Mohar. Še kot študentka slovenščine in primerjalne književnosti se je preizkusila v založništvu. Najprej pri založbi Vale Novak, nato pri Učilih in nazadnje pri Mladinski knjigi, kjer je najprej urejala učbenike za slovenščino, nato prevzela vodenje uredniške ekipe učbenikov, potem postala vodja Izobraževalnega založništva in nazadnje glavna urednica. Svojo kariero je obogatila tudi s pedagoško izkušnjo ter sodelovala v mednarodnem projektu E-READ o evoluciji branja v času digitalizacije. Leta 2020 je s temo vpliv družbenih razmer in sodobne tehnologije na uredniško delo doktorirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter o tem izdala monografijo Nevidna moč knjig: branje in učenje v digitalni dobi. Poleg pogovora o knjigah in branju, smo med drugim slišali tudi, kako doživlja zakonsko skupino Najina pot ter kaj ji pomeni, da sodeluje pri pripravi mladih na zakon.
Naš gost
 
    
    V sobotnem popoldnevu smo spoznali glavno urednico Mladinske knjige dr. Alenko Kepic Mohar. Še kot študentka slovenščine in primerjalne književnosti se je preizkusila v založništvu. Najprej pri založbi Vale Novak, nato pri Učilih in nazadnje pri Mladinski knjigi, kjer je najprej urejala učbenike za slovenščino, nato prevzela vodenje uredniške ekipe učbenikov, potem postala vodja Izobraževalnega založništva in nazadnje glavna urednica. Svojo kariero je obogatila tudi s pedagoško izkušnjo ter sodelovala v mednarodnem projektu E-READ o evoluciji branja v času digitalizacije. Leta 2020 je s temo vpliv družbenih razmer in sodobne tehnologije na uredniško delo doktorirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter o tem izdala monografijo Nevidna moč knjig: branje in učenje v digitalni dobi. Poleg pogovora o knjigah in branju, smo med drugim slišali tudi, kako doživlja zakonsko skupino Najina pot ter kaj ji pomeni, da sodeluje pri pripravi mladih na zakon.
Naš gost
 
    Na praznik sv. Frančiška Asiškega smo gostili brata frančiškana, dolgoletnega župnika župnije svetega Antona Padovanskega na Viču v Ljubljani, kamor se je letos kot župnik tudi vrnil, vmes pa je kot provincial vodil slovenske frančiškane, patra Marjana Čudna. Prisluhnite, kako Frančiškova karizma nagovarja tudi danes.
Naš gost
 
    
    Na praznik sv. Frančiška Asiškega smo gostili brata frančiškana, dolgoletnega župnika župnije svetega Antona Padovanskega na Viču v Ljubljani, kamor se je letos kot župnik tudi vrnil, vmes pa je kot provincial vodil slovenske frančiškane, patra Marjana Čudna. Prisluhnite, kako Frančiškova karizma nagovarja tudi danes.
Naš gost
 
    Tokratna oddaja je nastala na Opčinah pri Trstu, pri znanem rojaku Dragu Štoki. Po izobrazbi je pravnik, deloval je kot odvetnik, a je veliko svojih moči in svojega časa posvetil naši narodni skupnosti, in sicer v edini slovenski stranki v Italiji – Stranki slovenska skupnost. Boril se je za samostojno politično nastopanje Slovencev in bil kar štirikrat izvoljen za deželnega poslanca. V letih 2005 do 2015 je bil predsednik ene od krovnih organizacij, Sveta slovenskih organizacij. Iskal je stike in povezave s slovensko manjšino na avstrijskem Koroškem. Močno je zaznamoval proces demokratizacije Slovenije. Je avtor več knjižnih del. Vedno je bil zvest zvestobi svojemu narodu, demokratičnemu prepričanju, globokim krščanskim izročilom in vsestranski svobodi v mišljenju, idealih in dejanjih. Vedno se je zavzemal za dialog in sodelovanje. Prejel je Pučnikovo plaketo za prispevek k razvoju demokracije v Sloveniji, medaljo Republike Slovenije za zasluge za dobrobit zamejskih Slovencev, naroda in jezika in plaketo dr. Danila Majarona, najvišje priznanje Odvetniške zbornice Slovenije.
Naš gost
 
    
    Tokratna oddaja je nastala na Opčinah pri Trstu, pri znanem rojaku Dragu Štoki. Po izobrazbi je pravnik, deloval je kot odvetnik, a je veliko svojih moči in svojega časa posvetil naši narodni skupnosti, in sicer v edini slovenski stranki v Italiji – Stranki slovenska skupnost. Boril se je za samostojno politično nastopanje Slovencev in bil kar štirikrat izvoljen za deželnega poslanca. V letih 2005 do 2015 je bil predsednik ene od krovnih organizacij, Sveta slovenskih organizacij. Iskal je stike in povezave s slovensko manjšino na avstrijskem Koroškem. Močno je zaznamoval proces demokratizacije Slovenije. Je avtor več knjižnih del. Vedno je bil zvest zvestobi svojemu narodu, demokratičnemu prepričanju, globokim krščanskim izročilom in vsestranski svobodi v mišljenju, idealih in dejanjih. Vedno se je zavzemal za dialog in sodelovanje. Prejel je Pučnikovo plaketo za prispevek k razvoju demokracije v Sloveniji, medaljo Republike Slovenije za zasluge za dobrobit zamejskih Slovencev, naroda in jezika in plaketo dr. Danila Majarona, najvišje priznanje Odvetniške zbornice Slovenije.
Naš gost
 
    Dolgoletni ravnatelj katoliške Gimnazije Želimlje, salezijanski duhovnik Peter Polc je s krajem tesno povezan, v osemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil tudi sam dijak takrat Srednje verske šole. Študiral je tudi na Bavarski Teološki fakulteti, skozi leta je pridobil veliko animatorskih in voditeljskih izkušenj pri delu z mladimi, spoznal njihov jezik in izzive, kar je uspešno vnašal v svoje delo vzgojitelja v želimeljskem dijaškem domu, ki je bilo njegovo prvo službeno mesto. Pozneje je prevzel delo ravnatelja Doma, leta 2002 pa postal ravnatelj tamkajšnje gimnazije. Bil je tudi Direktor Zavoda sv. Frančiška Saleškega. Leta 2019 je obhajal srebrno mašo. Pogovarjali smo se o poslanstvu pedagoga in dela z mladimi, o izzivih šolstva danes in tudi o njegovi primarni družini ter duhovništvu.
Naš gost
 
    
    Dolgoletni ravnatelj katoliške Gimnazije Želimlje, salezijanski duhovnik Peter Polc je s krajem tesno povezan, v osemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil tudi sam dijak takrat Srednje verske šole. Študiral je tudi na Bavarski Teološki fakulteti, skozi leta je pridobil veliko animatorskih in voditeljskih izkušenj pri delu z mladimi, spoznal njihov jezik in izzive, kar je uspešno vnašal v svoje delo vzgojitelja v želimeljskem dijaškem domu, ki je bilo njegovo prvo službeno mesto. Pozneje je prevzel delo ravnatelja Doma, leta 2002 pa postal ravnatelj tamkajšnje gimnazije. Bil je tudi Direktor Zavoda sv. Frančiška Saleškega. Leta 2019 je obhajal srebrno mašo. Pogovarjali smo se o poslanstvu pedagoga in dela z mladimi, o izzivih šolstva danes in tudi o njegovi primarni družini ter duhovništvu.
Naš gost
 
    Papež Leon je za tretjega škofa v Murski Soboti imenoval dr. Janeza Kozinca, duhovnika celjske škofije, ki je v zadnjih letih skrbel za vzgojo bodočih duhovnikov. Z njim smo se pogovarjali, kako sta ga zaznamovali družina in domača župnija, pa o zanimivem odgovoru na božji klic v duhovništvo, potem ko je že opravil doktorat iz kemije. Povprašali smo ga tudi o občutkih, ki so ga prevevali, ko so ga prosili naj prevzame službo škofa, on pa si je želel dela na župniji, pa o načrtih za prve korake v tej službi.
Naš gost
 
    
    Papež Leon je za tretjega škofa v Murski Soboti imenoval dr. Janeza Kozinca, duhovnika celjske škofije, ki je v zadnjih letih skrbel za vzgojo bodočih duhovnikov. Z njim smo se pogovarjali, kako sta ga zaznamovali družina in domača župnija, pa o zanimivem odgovoru na božji klic v duhovništvo, potem ko je že opravil doktorat iz kemije. Povprašali smo ga tudi o občutkih, ki so ga prevevali, ko so ga prosili naj prevzame službo škofa, on pa si je želel dela na župniji, pa o načrtih za prve korake v tej službi.
Naš gost
 
    Naš gost je bil nekdanji predsednik državnega sveta in predsednik Lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca.
 
                                    
Duhovna misel
 
	    
	    Vlada Združenih držav Amerike je naročila krajevnim oblastnikom naj vprašajo indijanskega poglavarja, če bi bil pripravljen prodati del ozemlja, ki je ...
Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Doživetja narave
 
	    
	    Ena najstarejših veznih poti v Evropi in svetu je Slovenska planinska pot, ki je v trendu zadnjih let postala zelo priljubljena. Kot izziv na svoji poti ozaveščanja jo je izbral tudi sladkorni bolnik Žiga Papež. Septembra je v 17-ih dneh prehodil 680 km s približno 38.000 metri vzpona in spusta. Kakšen je bil njegov namen, kaj je doživel in kako premagoval težave, ki jih je prinesel ta ekstremni podvig in tudi kakšne ima načrte za naslednje leto, je zaupal v sproščenem pogovoru.
Moja zgodba
 
	    
	    V letu spomina, ko mineva 80 let od konca druge svetovne vojne smo v oddaji Moja zgodba objavili nekaj pričevanj članov (VOS OF) Varnostno obveščevalne službe Osvobodilne Fronte. Za današnjo in dve naslednji oddaji smo tokrat izbrali pričevanje enega od »prvokategornikov« Franca Stadlerja Pepeta, ki je med drugim ustrelil Lamberta Erlicha in bana Marka Natlačena. Njegovo pričevanje v dveh delih je bilo posneto v letih 1978 in 1979. Dosegljivo v Arhivu Republike Slovenije. S komentarji bo tudi tokrat z nami znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji.
Pred časom smo objavili pričevanje narodnega heroja Eda Brajnika Štefana, ki je bil nekaj časa komandant varnostne službe. Bil je tudi vodja 1. odseka OZNE za Jugoslavijo in po koncu vojne je vrsto let delal v zvezni upravi za notranje zadeve v Beogradu. Zatem smo objavili pričevanje Lidije Dermastia kasneje poročene Kovič. Njen mož je bil Anton Kovič Sine, njen brat pa je bil komandant in vodja VOS Marjan Dermastia Urban, imenovan tudi Urban Velikonja.
Življenjepis iz slovenske biografije:
Stadler Franc - Pepe, narodni heroj rojen 30. maja 1915 v Šiški v Ljubljani. Tu je končal osnovno šolo, 4 razrede gimnazije in dvorazredno trgovsko šolo. L. 1937–38 je služil vojaški rok, nato je dobil zaposlitev pri Poštni hranilnici v Ljubljani, kjer je služboval do odhoda v partizane 25. junija 1943. Politično se je udejstvoval v delavskem kulturnem društvu Svoboda, 1935 postal član telovadnega društva Sokol. Spomladi 1941 se je priključil narodnoosvobodilnemu gibanju. Konec aprila 1941 je postal kandidat KPS, avgusta sekretar terenskega odbora OF v Šiški, jeseni kvartnega odbora OF II. Spodnja Šiška. Oktobra 1941 je postal član VOS v Ljubljani, novembra je bil sprejet v KPS in bil sekretar terenske celice KPS v Šiški, marca 1942 komandir skupine VOS v Ljubljani, maja 1942 komandant VOS za mesto Ljubljana, novembra 1942 pa Narodne zaščite za mesto Ljubljana. 25. jun. 1943 se je priključil Cankarjevi brigadi, kjer je bil namestnik komandanta III. bataljona in bil 11. julija 1943 ranjen pri Semiču. Zdravil se je v partizanski bolnišnici do septembra 1943. Zatem je postal inštruktor VOS v grosupeljskem in stiškem okrožju. 16. februarja 1944 je postal namestnik komandanta slovenske divizije vojske državne varnosti (VDV). Maja 1944 so ga poslali na Štajersko, kjer je reorganiziral VOS, ustanovil III. brigado vojske državne varnosti ter sodeloval pri osvoboditvi Zgornje Savinjske doline. Novembra 1944 so ga dodelili k OZNA za Slovenijo, kjer je ostal do 2. maja 1945. Od 2. do 30. maja 1945 je bil upravnik specialnega sektorja OZNE v Trstu, od začetka junija 1945 do 27. februarja 1958 pa je bil šef oddelka OZNA za Slovenijo. Bilj je načelnik oddelka pri republiškem sekretariatu za notranje zadeve SRS in prejemnik mnogih visokih vojaških in političnih odlikovanj ter Partizanske spomenico 1941; z redom narodnega heroja je bil odlikovan jul. 1952.
Kmetijska oddaja
 
	    
	    Teden, ki je za nami, se bo v zgodovino vpisal z indijskimi kumaricami s paracetamolom. V oddaji pa tudi o cepivu proti 3 sevom bolezni modrikastega jezika in akciji Inovativni mladi kmet oziroma kmetica.
Svetovalnica
 
	    
	    Posvetili smo se eni najpomembnejših veščin, ki lahko rešuje življenja – prvi pomoči. Kako ravnati v primeru srčnega zastoja? Kaj storiti, ko se nekdo duši? In zakaj je pomembno, da se ne bojimo ukrepati? Z nami je bil strokovni sodelavec Rdečega križa za področje prve pomoči Željko Malić,
Radijski roman
 
	    
	    Ana in Saša sta se poslovila. Za zmeraj? Zakaj? Kaj se mu je zgodilo?
Ob radijskem ognjišču
 
	    
	    V oddaji z zimzeleno glasbo ste tokrat slišali nekaj odličnih pesmi s festivalov Slovenska popevka 1965 in 1975.
0:00:58 IRENA KOHONT - ŠEL SI MIMO                   
0:05:40 Marjana Deržaj - Utrinek                             
0:09:13 BERTA AMBROŽ - LUČI LJUBLJANE                   
0:12:22 MARJANA DERŽAJ - V LJUBLJANO                    
0:15:09 MATIJA CERAR - PONOČNJAK                         
0:18:05 RAFKO IRGOLIČ - GOZDNA VILA                      
0:21:19 LIDIJA KODRIČ - KAR Z DRUGO PLEŠI TWIST
0:24:18 BETI JURKOVIČ - STOLPNE URE                      
0:27:02 MARJANA DERŽAJ IN BRACO KOREN - MI SM
0:30:24 TOMAŽ DOMICELJ - DANES BO SREČEN DAN 
0:32:52 ALENKA PINTERIČ - LUTKE                          
0:36:54 EDVIN FLISER - KJER SE NASMEH KONČA      
0:40:06 ELDA VILER - VRAČAM SE                            
0:43:26 MARJETKA FALK - ON JE REKEL SONCE          
0:46:40 EDVIN FLISER - MUAJA PEPKA                       
0:51:04 PEPEL IN KRI - DAN LJUBEZNI                       
0:55:12 MAJDA PETAN - PELJI ME NA TISTI KRAJ         
0:58:56 BRACO KOREN - PTICA VRH TRIGLAVA            
1:02:39 FRANE MILČINSKI-JEŽEK - KAPLJICA IN MOR
1:05:27 BELE VRANE - KAM SI NAMENJEN                    
1:09:16 Vlado Kreslin in Beltinska banda - Namesto koga  
1:14:03 MIHA DOVŽAN - CVETJE V JESENI                    
1:21:33 PINOCCHIO - ALI SO NEBESA                         
1:27:25 LADO LESKOVAR - VSE ROŽE SVETA 
Via positiva
 
	    
	    Življenje je dar, je nekaj izjemnega. Najpreprostejše oblike življenja so čudež. Življenje niso atomi in molekule. K pogovoru smo povabili prof. dr. Matjaža Zwittra, ki je več kot štirideset let delal kot specialist onkologije z radioterapijo na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Vsakršno življenje, vse kar obstoj na planetu, je čudež, pravi. Sogovornik, ki ima bogate izkušnje dela z težkimi boleznimi in mnogovrstnimi stiskami. Kljub temu ali prav zato je življenje tudi zanj največja vrednota.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
 
	    
	    Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.