Is podcast Jasna Korbar: V nestrpnem pričakovanju novega šolskega leta Is podcast
Jasna Korbar: V nestrpnem pričakovanju novega šolskega leta

Mesec september, ali kot mu ljudsko rečemo kimavec, naznanja konec sproščenega poletja in obrača naš vsakdanjik v delovno rutino. Središče življenjskega utripa postanejo šole, vrtci, fakultete, ki široko odpirajo vrata. Začetek je vedno poln pričakovanj, ambicij, iskanj tako v primarnih družinah, kot v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Vsako šolsko leto je zgodba zase, z novimi, zahtevnejšimi vsebinami, številnimi dogodki, zapleti in razpleti ter težko pričakovanim zaključkom.

Z novim šolskim letom pa stopamo tudi v šolo vere. Naj bodo naša dejanja, dejanja izpolnjevanja Božjega načrta.

Komentar je pripravila profesorica kemije Jasna Korbar.

Jasna Korbar

komentar družba mladi otroci vzgoja šola

27. 8. 2021
Jasna Korbar: V nestrpnem pričakovanju novega šolskega leta

Mesec september, ali kot mu ljudsko rečemo kimavec, naznanja konec sproščenega poletja in obrača naš vsakdanjik v delovno rutino. Središče življenjskega utripa postanejo šole, vrtci, fakultete, ki široko odpirajo vrata. Začetek je vedno poln pričakovanj, ambicij, iskanj tako v primarnih družinah, kot v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Vsako šolsko leto je zgodba zase, z novimi, zahtevnejšimi vsebinami, številnimi dogodki, zapleti in razpleti ter težko pričakovanim zaključkom.

Z novim šolskim letom pa stopamo tudi v šolo vere. Naj bodo naša dejanja, dejanja izpolnjevanja Božjega načrta.

Komentar je pripravila profesorica kemije Jasna Korbar.

Jasna Korbar

VEČ ...|27. 8. 2021
Jasna Korbar: V nestrpnem pričakovanju novega šolskega leta

Mesec september, ali kot mu ljudsko rečemo kimavec, naznanja konec sproščenega poletja in obrača naš vsakdanjik v delovno rutino. Središče življenjskega utripa postanejo šole, vrtci, fakultete, ki široko odpirajo vrata. Začetek je vedno poln pričakovanj, ambicij, iskanj tako v primarnih družinah, kot v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Vsako šolsko leto je zgodba zase, z novimi, zahtevnejšimi vsebinami, številnimi dogodki, zapleti in razpleti ter težko pričakovanim zaključkom.

Z novim šolskim letom pa stopamo tudi v šolo vere. Naj bodo naša dejanja, dejanja izpolnjevanja Božjega načrta.

Komentar je pripravila profesorica kemije Jasna Korbar.

Jasna Korbar

komentardružbamladiotrocivzgojašola

Komentar tedna

VEČ ...|2. 6. 2023
Jernej Letnar Černič: Traktorji in stolpi

Vladavino prava v Sloveniji zamenjuje pravo vladajočih. Če ste z njimi, lojalni in tiho, boste prosperirali. Slovenija je z Madžarsko in Poljsko postali šolski primer kršitev vladavine prava in varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin. A vzpon prava vladajočih in njihovih pravic sproža in poglablja številne napetosti, trenja in razkroj javnega prostora. Namesto, da bi vladajoča politika stremela k dialogu, strpnosti in širosrčnosti, ustvarja sovraštvo, strah in nezaupanje. Kaj znova kritizira avtor, boste morda rekli bralci/poslušalci, saj se tudi v državah tipa Belorusija lahko lepo živi. Seveda, če ste na pravi strani.

Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.

Jernej Letnar Černič: Traktorji in stolpi

Vladavino prava v Sloveniji zamenjuje pravo vladajočih. Če ste z njimi, lojalni in tiho, boste prosperirali. Slovenija je z Madžarsko in Poljsko postali šolski primer kršitev vladavine prava in varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin. A vzpon prava vladajočih in njihovih pravic sproža in poglablja številne napetosti, trenja in razkroj javnega prostora. Namesto, da bi vladajoča politika stremela k dialogu, strpnosti in širosrčnosti, ustvarja sovraštvo, strah in nezaupanje. Kaj znova kritizira avtor, boste morda rekli bralci/poslušalci, saj se tudi v državah tipa Belorusija lahko lepo živi. Seveda, če ste na pravi strani.

Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.

komentar družba politika

Komentar tedna

Jernej Letnar Černič: Traktorji in stolpi

Vladavino prava v Sloveniji zamenjuje pravo vladajočih. Če ste z njimi, lojalni in tiho, boste prosperirali. Slovenija je z Madžarsko in Poljsko postali šolski primer kršitev vladavine prava in varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin. A vzpon prava vladajočih in njihovih pravic sproža in poglablja številne napetosti, trenja in razkroj javnega prostora. Namesto, da bi vladajoča politika stremela k dialogu, strpnosti in širosrčnosti, ustvarja sovraštvo, strah in nezaupanje. Kaj znova kritizira avtor, boste morda rekli bralci/poslušalci, saj se tudi v državah tipa Belorusija lahko lepo živi. Seveda, če ste na pravi strani.

Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.

VEČ ...|2. 6. 2023
Jernej Letnar Černič: Traktorji in stolpi

Vladavino prava v Sloveniji zamenjuje pravo vladajočih. Če ste z njimi, lojalni in tiho, boste prosperirali. Slovenija je z Madžarsko in Poljsko postali šolski primer kršitev vladavine prava in varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin. A vzpon prava vladajočih in njihovih pravic sproža in poglablja številne napetosti, trenja in razkroj javnega prostora. Namesto, da bi vladajoča politika stremela k dialogu, strpnosti in širosrčnosti, ustvarja sovraštvo, strah in nezaupanje. Kaj znova kritizira avtor, boste morda rekli bralci/poslušalci, saj se tudi v državah tipa Belorusija lahko lepo živi. Seveda, če ste na pravi strani.

Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.

Jernej Letnar Černič

komentar družba politika

Komentar tedna

VEČ ...|26. 5. 2023
Pokopljimo mrtve in živimo v miru!

Obletnice v maju in juniju so nedoumljiva kalvarija in tragedija slovenskega naroda, nekaj kar se ne da misliti, kot bi dejal Justin Stanovnik. Po trpljenju in smrtnih grozotah vojne in revolucije so rodni bratje in sestre še maščevalno in genocidno dvignili roke nad svoje nedolžne sorojake. Večina jih je še vedno zasutih po breznih, jamah in drugih moriščih širom naše domovine. Tesne vezi rodov in družin so bile pretrgane, revolucija je izrezala del naroda, več kot deset tisoč pa jih še pahnila v begunstvo. Narodni razkol je tragično zaznamoval storilce in žrtve ter njihove potomce. 

Pokopljimo mrtve in živimo v miru!

Obletnice v maju in juniju so nedoumljiva kalvarija in tragedija slovenskega naroda, nekaj kar se ne da misliti, kot bi dejal Justin Stanovnik. Po trpljenju in smrtnih grozotah vojne in revolucije so rodni bratje in sestre še maščevalno in genocidno dvignili roke nad svoje nedolžne sorojake. Večina jih je še vedno zasutih po breznih, jamah in drugih moriščih širom naše domovine. Tesne vezi rodov in družin so bile pretrgane, revolucija je izrezala del naroda, več kot deset tisoč pa jih še pahnila v begunstvo. Narodni razkol je tragično zaznamoval storilce in žrtve ter njihove potomce. 

komentar

Komentar tedna

Pokopljimo mrtve in živimo v miru!

Obletnice v maju in juniju so nedoumljiva kalvarija in tragedija slovenskega naroda, nekaj kar se ne da misliti, kot bi dejal Justin Stanovnik. Po trpljenju in smrtnih grozotah vojne in revolucije so rodni bratje in sestre še maščevalno in genocidno dvignili roke nad svoje nedolžne sorojake. Večina jih je še vedno zasutih po breznih, jamah in drugih moriščih širom naše domovine. Tesne vezi rodov in družin so bile pretrgane, revolucija je izrezala del naroda, več kot deset tisoč pa jih še pahnila v begunstvo. Narodni razkol je tragično zaznamoval storilce in žrtve ter njihove potomce. 

VEČ ...|26. 5. 2023
Pokopljimo mrtve in živimo v miru!

Obletnice v maju in juniju so nedoumljiva kalvarija in tragedija slovenskega naroda, nekaj kar se ne da misliti, kot bi dejal Justin Stanovnik. Po trpljenju in smrtnih grozotah vojne in revolucije so rodni bratje in sestre še maščevalno in genocidno dvignili roke nad svoje nedolžne sorojake. Večina jih je še vedno zasutih po breznih, jamah in drugih moriščih širom naše domovine. Tesne vezi rodov in družin so bile pretrgane, revolucija je izrezala del naroda, več kot deset tisoč pa jih še pahnila v begunstvo. Narodni razkol je tragično zaznamoval storilce in žrtve ter njihove potomce. 

prof. dr. Janez Juhant

komentar

Komentar tedna

VEČ ...|19. 5. 2023
O 13. maju, za vsak primer

Spomladi se zgostijo državni prazniki, kar vedno prinese s sabo tudi prepire. Nič čudnega: Gre za 27. april in 1. maj in 9. maj in zdaj še za 17. maj… Sami dnevi, ki imajo v temeljih toliko ideološkega, tudi mitološkega naboja, da kličejo po izmenjavi besed. Mnogi mislijo, da tudi po novem premisleku, popravljanju, celo ukinjanju. Spomin na žrtve komunizma je bil pravkar ukinjen. Vlada mu je pristrigla peruti, na korespondenčni seji! Tik pred zdajci! In celo med pomembno mednarodno konferenco o genocidu in podobnih nečloveških dejanjih!

O 13. maju, za vsak primer

Spomladi se zgostijo državni prazniki, kar vedno prinese s sabo tudi prepire. Nič čudnega: Gre za 27. april in 1. maj in 9. maj in zdaj še za 17. maj… Sami dnevi, ki imajo v temeljih toliko ideološkega, tudi mitološkega naboja, da kličejo po izmenjavi besed. Mnogi mislijo, da tudi po novem premisleku, popravljanju, celo ukinjanju. Spomin na žrtve komunizma je bil pravkar ukinjen. Vlada mu je pristrigla peruti, na korespondenčni seji! Tik pred zdajci! In celo med pomembno mednarodno konferenco o genocidu in podobnih nečloveških dejanjih!

komentar

Komentar tedna

O 13. maju, za vsak primer

Spomladi se zgostijo državni prazniki, kar vedno prinese s sabo tudi prepire. Nič čudnega: Gre za 27. april in 1. maj in 9. maj in zdaj še za 17. maj… Sami dnevi, ki imajo v temeljih toliko ideološkega, tudi mitološkega naboja, da kličejo po izmenjavi besed. Mnogi mislijo, da tudi po novem premisleku, popravljanju, celo ukinjanju. Spomin na žrtve komunizma je bil pravkar ukinjen. Vlada mu je pristrigla peruti, na korespondenčni seji! Tik pred zdajci! In celo med pomembno mednarodno konferenco o genocidu in podobnih nečloveških dejanjih!

VEČ ...|19. 5. 2023
O 13. maju, za vsak primer

Spomladi se zgostijo državni prazniki, kar vedno prinese s sabo tudi prepire. Nič čudnega: Gre za 27. april in 1. maj in 9. maj in zdaj še za 17. maj… Sami dnevi, ki imajo v temeljih toliko ideološkega, tudi mitološkega naboja, da kličejo po izmenjavi besed. Mnogi mislijo, da tudi po novem premisleku, popravljanju, celo ukinjanju. Spomin na žrtve komunizma je bil pravkar ukinjen. Vlada mu je pristrigla peruti, na korespondenčni seji! Tik pred zdajci! In celo med pomembno mednarodno konferenco o genocidu in podobnih nečloveških dejanjih!

Alenka Puhar

komentar

Komentar tedna

VEČ ...|12. 5. 2023
Božo Rustja: Kako zbežiš z dogodka, ki ga ni bilo

Prezir do domoljubja doživlja vrh prav v zadnjem času, ko smo priče ukinitvi muzeja slovenske osamosvojitve, ko smo priča njenega sistematičnega poniževanja in zmanjševanja njenega pomena. Sistematično se jemlje pomen osamosvojitvi in umetno prestavlja poudarek na druge dogodke iz zgodovine, ki so problematični in so naš narod razdvojili. Res ne razumem tega. Zadnja leta poslušamo na partizanskih proslavah, da so se partizani borili za samostojno Slovenijo. Po moje pri tem sicer niso uspeli, saj je bil sad njihovega boja Jugoslavija, ne samostojna Slovenija, a vendar, če so se oni bojevali za to, potem je to nekaj velikega, mar ne? Sedaj nas prepričujejo, da naj bi se celo na Čebinah že ustanavljala samostojna Slovenija. Vsem bi radi pripisovali zasluge za neodvisno slovensko državo, samo tistim, ki so jo res vzpostavljali ne? Zmanjševanje pomena samostojnosti je seveda žalitev prebivalcev Slovenije, saj jih je ogromna večina – res ogromna – na referendumu glasovala zanjo. Res, nekaj je narobe s slovenskim domoljubjem.

Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.

Božo Rustja: Kako zbežiš z dogodka, ki ga ni bilo

Prezir do domoljubja doživlja vrh prav v zadnjem času, ko smo priče ukinitvi muzeja slovenske osamosvojitve, ko smo priča njenega sistematičnega poniževanja in zmanjševanja njenega pomena. Sistematično se jemlje pomen osamosvojitvi in umetno prestavlja poudarek na druge dogodke iz zgodovine, ki so problematični in so naš narod razdvojili. Res ne razumem tega. Zadnja leta poslušamo na partizanskih proslavah, da so se partizani borili za samostojno Slovenijo. Po moje pri tem sicer niso uspeli, saj je bil sad njihovega boja Jugoslavija, ne samostojna Slovenija, a vendar, če so se oni bojevali za to, potem je to nekaj velikega, mar ne? Sedaj nas prepričujejo, da naj bi se celo na Čebinah že ustanavljala samostojna Slovenija. Vsem bi radi pripisovali zasluge za neodvisno slovensko državo, samo tistim, ki so jo res vzpostavljali ne? Zmanjševanje pomena samostojnosti je seveda žalitev prebivalcev Slovenije, saj jih je ogromna večina – res ogromna – na referendumu glasovala zanjo. Res, nekaj je narobe s slovenskim domoljubjem.

Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.

komentar družba politika spomin

Komentar tedna

Božo Rustja: Kako zbežiš z dogodka, ki ga ni bilo

Prezir do domoljubja doživlja vrh prav v zadnjem času, ko smo priče ukinitvi muzeja slovenske osamosvojitve, ko smo priča njenega sistematičnega poniževanja in zmanjševanja njenega pomena. Sistematično se jemlje pomen osamosvojitvi in umetno prestavlja poudarek na druge dogodke iz zgodovine, ki so problematični in so naš narod razdvojili. Res ne razumem tega. Zadnja leta poslušamo na partizanskih proslavah, da so se partizani borili za samostojno Slovenijo. Po moje pri tem sicer niso uspeli, saj je bil sad njihovega boja Jugoslavija, ne samostojna Slovenija, a vendar, če so se oni bojevali za to, potem je to nekaj velikega, mar ne? Sedaj nas prepričujejo, da naj bi se celo na Čebinah že ustanavljala samostojna Slovenija. Vsem bi radi pripisovali zasluge za neodvisno slovensko državo, samo tistim, ki so jo res vzpostavljali ne? Zmanjševanje pomena samostojnosti je seveda žalitev prebivalcev Slovenije, saj jih je ogromna večina – res ogromna – na referendumu glasovala zanjo. Res, nekaj je narobe s slovenskim domoljubjem.

Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.

VEČ ...|12. 5. 2023
Božo Rustja: Kako zbežiš z dogodka, ki ga ni bilo

Prezir do domoljubja doživlja vrh prav v zadnjem času, ko smo priče ukinitvi muzeja slovenske osamosvojitve, ko smo priča njenega sistematičnega poniževanja in zmanjševanja njenega pomena. Sistematično se jemlje pomen osamosvojitvi in umetno prestavlja poudarek na druge dogodke iz zgodovine, ki so problematični in so naš narod razdvojili. Res ne razumem tega. Zadnja leta poslušamo na partizanskih proslavah, da so se partizani borili za samostojno Slovenijo. Po moje pri tem sicer niso uspeli, saj je bil sad njihovega boja Jugoslavija, ne samostojna Slovenija, a vendar, če so se oni bojevali za to, potem je to nekaj velikega, mar ne? Sedaj nas prepričujejo, da naj bi se celo na Čebinah že ustanavljala samostojna Slovenija. Vsem bi radi pripisovali zasluge za neodvisno slovensko državo, samo tistim, ki so jo res vzpostavljali ne? Zmanjševanje pomena samostojnosti je seveda žalitev prebivalcev Slovenije, saj jih je ogromna večina – res ogromna – na referendumu glasovala zanjo. Res, nekaj je narobe s slovenskim domoljubjem.

Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.

Božo Rustja

komentar družba politika spomin

Komentar tedna

VEČ ...|5. 5. 2023
Marko Pavliha: Brez besed ni misli

Skrajni čas je, da se zopet počlovečimo s pomočjo holistične vzgoje, katere ključen del je, poleg psihičnih in telesnih razsežnosti, tudi duhovnost, torej celostno oblikovanje človeka. Otroke bi vzgajali z logopedagogiko, da bi se naučili poiskati smisel, krepiti vest in uriti samopreseganje. Ponotranjili bi etiko, moralo, knjige in besede, kajti kot nas je že davno posvaril pesnik Tone Pavček, nas bo pobralo, če ne bomo brali, ker brez besed ni misli.

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.

Marko Pavliha: Brez besed ni misli

Skrajni čas je, da se zopet počlovečimo s pomočjo holistične vzgoje, katere ključen del je, poleg psihičnih in telesnih razsežnosti, tudi duhovnost, torej celostno oblikovanje človeka. Otroke bi vzgajali z logopedagogiko, da bi se naučili poiskati smisel, krepiti vest in uriti samopreseganje. Ponotranjili bi etiko, moralo, knjige in besede, kajti kot nas je že davno posvaril pesnik Tone Pavček, nas bo pobralo, če ne bomo brali, ker brez besed ni misli.

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.

komentar družba odnosi izobraževanje vzgoja

Komentar tedna

Marko Pavliha: Brez besed ni misli

Skrajni čas je, da se zopet počlovečimo s pomočjo holistične vzgoje, katere ključen del je, poleg psihičnih in telesnih razsežnosti, tudi duhovnost, torej celostno oblikovanje človeka. Otroke bi vzgajali z logopedagogiko, da bi se naučili poiskati smisel, krepiti vest in uriti samopreseganje. Ponotranjili bi etiko, moralo, knjige in besede, kajti kot nas je že davno posvaril pesnik Tone Pavček, nas bo pobralo, če ne bomo brali, ker brez besed ni misli.

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.

VEČ ...|5. 5. 2023
Marko Pavliha: Brez besed ni misli

Skrajni čas je, da se zopet počlovečimo s pomočjo holistične vzgoje, katere ključen del je, poleg psihičnih in telesnih razsežnosti, tudi duhovnost, torej celostno oblikovanje človeka. Otroke bi vzgajali z logopedagogiko, da bi se naučili poiskati smisel, krepiti vest in uriti samopreseganje. Ponotranjili bi etiko, moralo, knjige in besede, kajti kot nas je že davno posvaril pesnik Tone Pavček, nas bo pobralo, če ne bomo brali, ker brez besed ni misli.

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.

Marko Pavliha

komentar družba odnosi izobraževanje vzgoja

Komentar tedna

VEČ ...|28. 4. 2023
Dr. Helena Jaklitsch: Laž z dolgimi nogami

Laž ima kratke noge, ampak ko spremljam dogajanje okoli naše polpretekle zgodovine, ko poslušam besede naših levičarjev, imam občutek, da te noge še kar rastejo in da ima resnica kar nekaj težav z dohajanjem. Iz leta v leto se ponavlja laž o uporu proti okupatorju. Kar nekoliko nelagodno mi je spet omenjati že tolikokrat povedano zgodovinsko dokazano dejstvo, da že datum spominjanja ni pravi, še bolj pa, da aprila 1941 ni šlo za odločitev o osvobodilnem boju, temveč za razglasitev imperialističnega boja komunistične partije proti Veliki Britaniji in Franciji kot nasprotnici Nemčije in njene zaveznice Sovjetske zveze.  

Dr. Helena Jaklitsch: Laž z dolgimi nogami

Laž ima kratke noge, ampak ko spremljam dogajanje okoli naše polpretekle zgodovine, ko poslušam besede naših levičarjev, imam občutek, da te noge še kar rastejo in da ima resnica kar nekaj težav z dohajanjem. Iz leta v leto se ponavlja laž o uporu proti okupatorju. Kar nekoliko nelagodno mi je spet omenjati že tolikokrat povedano zgodovinsko dokazano dejstvo, da že datum spominjanja ni pravi, še bolj pa, da aprila 1941 ni šlo za odločitev o osvobodilnem boju, temveč za razglasitev imperialističnega boja komunistične partije proti Veliki Britaniji in Franciji kot nasprotnici Nemčije in njene zaveznice Sovjetske zveze.  

komentar

Komentar tedna

Dr. Helena Jaklitsch: Laž z dolgimi nogami

Laž ima kratke noge, ampak ko spremljam dogajanje okoli naše polpretekle zgodovine, ko poslušam besede naših levičarjev, imam občutek, da te noge še kar rastejo in da ima resnica kar nekaj težav z dohajanjem. Iz leta v leto se ponavlja laž o uporu proti okupatorju. Kar nekoliko nelagodno mi je spet omenjati že tolikokrat povedano zgodovinsko dokazano dejstvo, da že datum spominjanja ni pravi, še bolj pa, da aprila 1941 ni šlo za odločitev o osvobodilnem boju, temveč za razglasitev imperialističnega boja komunistične partije proti Veliki Britaniji in Franciji kot nasprotnici Nemčije in njene zaveznice Sovjetske zveze.  

VEČ ...|28. 4. 2023
Dr. Helena Jaklitsch: Laž z dolgimi nogami

Laž ima kratke noge, ampak ko spremljam dogajanje okoli naše polpretekle zgodovine, ko poslušam besede naših levičarjev, imam občutek, da te noge še kar rastejo in da ima resnica kar nekaj težav z dohajanjem. Iz leta v leto se ponavlja laž o uporu proti okupatorju. Kar nekoliko nelagodno mi je spet omenjati že tolikokrat povedano zgodovinsko dokazano dejstvo, da že datum spominjanja ni pravi, še bolj pa, da aprila 1941 ni šlo za odločitev o osvobodilnem boju, temveč za razglasitev imperialističnega boja komunistične partije proti Veliki Britaniji in Franciji kot nasprotnici Nemčije in njene zaveznice Sovjetske zveze.  

Helena Jaklitsch

komentar

Komentar tedna

VEČ ...|21. 4. 2023
Janez Juhant: Preračunljiva tragika kocbekovskih epigonov

Ne vem, če si je Lambert Ehrlich, ki je napovedal uničevalno moč revolucije nad slovenskim narodom, predstavljal razsežnosti posledic posebej za slovenske kristjane, ki še kar tragično ponavljajo Kocbekovo zgodbo. Ali pač, saj je bil jasen, kako verni in drugi ljudje verjamejo komunističnim oziroma danes levičarskim obljubam o raju na zemlji. Vzroki za to so naivnost, lagodno koristoljubje, živeti brez dela in naporov na tuj račun in še kaj. Kocbek si je zaneseno in naivno predstavljal, da bo krščanstvo in slovenstvo prenavljal tako, da bo katoličane podredil terorističnim revolucionarjem. A z udarnim kladivom in morilskim srpom žal ni moč duhovno prenavljati naroda in Cerkve. 

Janez Juhant: Preračunljiva tragika kocbekovskih epigonov

Ne vem, če si je Lambert Ehrlich, ki je napovedal uničevalno moč revolucije nad slovenskim narodom, predstavljal razsežnosti posledic posebej za slovenske kristjane, ki še kar tragično ponavljajo Kocbekovo zgodbo. Ali pač, saj je bil jasen, kako verni in drugi ljudje verjamejo komunističnim oziroma danes levičarskim obljubam o raju na zemlji. Vzroki za to so naivnost, lagodno koristoljubje, živeti brez dela in naporov na tuj račun in še kaj. Kocbek si je zaneseno in naivno predstavljal, da bo krščanstvo in slovenstvo prenavljal tako, da bo katoličane podredil terorističnim revolucionarjem. A z udarnim kladivom in morilskim srpom žal ni moč duhovno prenavljati naroda in Cerkve. 

komentar politika družba

Komentar tedna

Janez Juhant: Preračunljiva tragika kocbekovskih epigonov

Ne vem, če si je Lambert Ehrlich, ki je napovedal uničevalno moč revolucije nad slovenskim narodom, predstavljal razsežnosti posledic posebej za slovenske kristjane, ki še kar tragično ponavljajo Kocbekovo zgodbo. Ali pač, saj je bil jasen, kako verni in drugi ljudje verjamejo komunističnim oziroma danes levičarskim obljubam o raju na zemlji. Vzroki za to so naivnost, lagodno koristoljubje, živeti brez dela in naporov na tuj račun in še kaj. Kocbek si je zaneseno in naivno predstavljal, da bo krščanstvo in slovenstvo prenavljal tako, da bo katoličane podredil terorističnim revolucionarjem. A z udarnim kladivom in morilskim srpom žal ni moč duhovno prenavljati naroda in Cerkve. 

VEČ ...|21. 4. 2023
Janez Juhant: Preračunljiva tragika kocbekovskih epigonov

Ne vem, če si je Lambert Ehrlich, ki je napovedal uničevalno moč revolucije nad slovenskim narodom, predstavljal razsežnosti posledic posebej za slovenske kristjane, ki še kar tragično ponavljajo Kocbekovo zgodbo. Ali pač, saj je bil jasen, kako verni in drugi ljudje verjamejo komunističnim oziroma danes levičarskim obljubam o raju na zemlji. Vzroki za to so naivnost, lagodno koristoljubje, živeti brez dela in naporov na tuj račun in še kaj. Kocbek si je zaneseno in naivno predstavljal, da bo krščanstvo in slovenstvo prenavljal tako, da bo katoličane podredil terorističnim revolucionarjem. A z udarnim kladivom in morilskim srpom žal ni moč duhovno prenavljati naroda in Cerkve. 

Janez Juhant

komentar politika družba

Komentar tedna

VEČ ...|14. 4. 2023
Roman Vučajnk: Smiljenje in usmiljenje

Avtor poudarja, kako pomembno je sočutje in karitativno delovanje v skupnosti. Komentira o očitkih nad karitativnim delovanjem, da podpira lenobo in izkoriščanje socialnih virov. Ostati moramo odzivni do trpečih in ne dovoliti, da nas vsiljivost razburjene množice odpelje stran od smiljenja in usmiljenja. Po njegovem mnenju se nekatere stiske ne da izmeriti z objektivnimi merskimi enotami, zato je pomembno, da se zavedamo bližnjih in njihovih stisk, ne glede na to, kako so vidne ali merljive.

Komentar je pripravil Kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda Roman Vučajnk. 

Roman Vučajnk: Smiljenje in usmiljenje

Avtor poudarja, kako pomembno je sočutje in karitativno delovanje v skupnosti. Komentira o očitkih nad karitativnim delovanjem, da podpira lenobo in izkoriščanje socialnih virov. Ostati moramo odzivni do trpečih in ne dovoliti, da nas vsiljivost razburjene množice odpelje stran od smiljenja in usmiljenja. Po njegovem mnenju se nekatere stiske ne da izmeriti z objektivnimi merskimi enotami, zato je pomembno, da se zavedamo bližnjih in njihovih stisk, ne glede na to, kako so vidne ali merljive.

Komentar je pripravil Kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda Roman Vučajnk. 

komentar družba odnosi

Komentar tedna

Roman Vučajnk: Smiljenje in usmiljenje

Avtor poudarja, kako pomembno je sočutje in karitativno delovanje v skupnosti. Komentira o očitkih nad karitativnim delovanjem, da podpira lenobo in izkoriščanje socialnih virov. Ostati moramo odzivni do trpečih in ne dovoliti, da nas vsiljivost razburjene množice odpelje stran od smiljenja in usmiljenja. Po njegovem mnenju se nekatere stiske ne da izmeriti z objektivnimi merskimi enotami, zato je pomembno, da se zavedamo bližnjih in njihovih stisk, ne glede na to, kako so vidne ali merljive.

Komentar je pripravil Kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda Roman Vučajnk. 

VEČ ...|14. 4. 2023
Roman Vučajnk: Smiljenje in usmiljenje

Avtor poudarja, kako pomembno je sočutje in karitativno delovanje v skupnosti. Komentira o očitkih nad karitativnim delovanjem, da podpira lenobo in izkoriščanje socialnih virov. Ostati moramo odzivni do trpečih in ne dovoliti, da nas vsiljivost razburjene množice odpelje stran od smiljenja in usmiljenja. Po njegovem mnenju se nekatere stiske ne da izmeriti z objektivnimi merskimi enotami, zato je pomembno, da se zavedamo bližnjih in njihovih stisk, ne glede na to, kako so vidne ali merljive.

Komentar je pripravil Kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda Roman Vučajnk. 

Roman Vučajnk

komentar družba odnosi

Komentar tedna

Ponujamo pogled na aktualno dogajanje v družbi. Izbrani komentatorji iz različnih profesionalnih in družbenih profilov s pronicljivo mislijo zajemajo vse vidike človeškega življenja in delovanja v družbi in Cerkvi.

Roman Vučajnk

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ...|2. 6. 2023
Dijak Jaša odkril novo planetarno meglico Klara

V oddaji ste lahko slišali, kako je dijak domžalske gimnazije skupaj s kolegico Sophie iz Nemčije odkril novo planetarno meglico Klara v ozvezdju Kefej. Jaša Rebula je postal najmlajši tovrstni odkritelj na svetu, poimenoval jo je po svojem dekletu. Ozrli smo se tudi proti Soncu, saj je v zadnjem času zelo aktivno. Prof. Boris Kham pa je opisal delavnico za slepe in slabovidne, ki jih vesolje zelo zanima.

Dijak Jaša odkril novo planetarno meglico Klara

V oddaji ste lahko slišali, kako je dijak domžalske gimnazije skupaj s kolegico Sophie iz Nemčije odkril novo planetarno meglico Klara v ozvezdju Kefej. Jaša Rebula je postal najmlajši tovrstni odkritelj na svetu, poimenoval jo je po svojem dekletu. Ozrli smo se tudi proti Soncu, saj je v zadnjem času zelo aktivno. Prof. Boris Kham pa je opisal delavnico za slepe in slabovidne, ki jih vesolje zelo zanima.

Blaž Lesnik

vesoljeastronomijateleskopastrofotografijameglica KlaraopazovanjeSonceaktivnostsupernova

Naš pogled

VEČ ...|30. 5. 2023
Marta Jerebič: Svobodna iniciativa v s(S)vobodi

Naj najprej povem, da ta komentar ni naročen, ne plačan ali karkoli drugega. V zadnjem času sem tudi sama izkusila, kaj pomenijo dolge čakalne vrste v zdravstvu. Za fizioterapijo, ki jo načeloma potrebuješ takoj, sem s stopnjo zelo hitro datum dobila čez tri mesece …

Marta Jerebič: Svobodna iniciativa v s(S)vobodi

Naj najprej povem, da ta komentar ni naročen, ne plačan ali karkoli drugega. V zadnjem času sem tudi sama izkusila, kaj pomenijo dolge čakalne vrste v zdravstvu. Za fizioterapijo, ki jo načeloma potrebuješ takoj, sem s stopnjo zelo hitro datum dobila čez tri mesece …

Marta Jerebič

komentardružbazdravstvopolitika

Naš gost

VEČ ...|3. 6. 2023
Blaž Švab

Pogovarjali smo se z izvrstnim glasbenikom, televizijskim voditeljem in pevcem v narodnozabavni skupini Modrijani, Blažem Švabom. Izvedeli smo, kaj mu pomeni glasba, kaj odnosi, kako preživlja prosti čas in kako svojega sina uči delovnih navad. Veliko vlogo v njegovem življenju pa ima tudi vera. Kdaj najbolj čuti prisotnost Božjega?

Blaž Švab

Pogovarjali smo se z izvrstnim glasbenikom, televizijskim voditeljem in pevcem v narodnozabavni skupini Modrijani, Blažem Švabom. Izvedeli smo, kaj mu pomeni glasba, kaj odnosi, kako preživlja prosti čas in kako svojega sina uči delovnih navad. Veliko vlogo v njegovem življenju pa ima tudi vera. Kdaj najbolj čuti prisotnost Božjega?

Maja Morela

spominživljenje

Zgodbe za otroke

VEČ ...|31. 5. 2023
Stvari

V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta. 

Stvari

V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta. 

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbaGrozdeDragica Šteh

Moja zgodba

VEČ ...|4. 6. 2023
Slovenski mučenci XX. stoletja - Križnik p. Ivan Salmič (Tamara Griesser Pečar)

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali novo oddajo o slovenskih mučencih, žrtvah totalitarizmov 20. stoletja. Tokrat je bila z nami zgodovinarka dr. Tamara Griesser Pečar, ki raziskuje primer mučenca, patra križniškega reda Ivana Salmiča. Ta je bil 13. november 1943, star 29 let, ubit pod Žeželjem pri Vinici. Partizani so ga obtožili sodelovanja z Nemci, čeprav je pri okupatorjih posredoval za svoje župljane, da niso bili odvedeni v internacijo ali ubiti kot talci.

 

Slovenski mučenci XX. stoletja - Križnik p. Ivan Salmič (Tamara Griesser Pečar)

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali novo oddajo o slovenskih mučencih, žrtvah totalitarizmov 20. stoletja. Tokrat je bila z nami zgodovinarka dr. Tamara Griesser Pečar, ki raziskuje primer mučenca, patra križniškega reda Ivana Salmiča. Ta je bil 13. november 1943, star 29 let, ubit pod Žeželjem pri Vinici. Partizani so ga obtožili sodelovanja z Nemci, čeprav je pri okupatorjih posredoval za svoje župljane, da niso bili odvedeni v internacijo ali ubiti kot talci.

 

Jože Bartolj

spominpolitikaTamara Griesser PečarIvan Salmič

Kulturni utrinki

VEČ ...|6. 6. 2023
Umrl dr. Bruno Ravnikar, Steletova priznanja, Imago Sloveniae

V 93. letu starosti je umrl dr. Bruno Ravnikar, sicer doktor fizike in univerzitetni profesor ter specialist na področju akustike, pa tudi dolgoletni član, plesalec in vodja plesnih skupin Folklorne skupine Tineta Rožanca in Folklorne skupine Emona iz Ljubljane, ki jo je tudi ustanovil, utemeljitelj kinetografije ljudskih plesov, predavatelj in terenski raziskovalec, koreograf in pisec glasbenih priredb, ustanovni član mednarodnega združenja folklornih festivalov – CIOFF ter prejemnik številnih nagrad in naslovov. 

Slovensko konservatorsko društvo je nagrado, poimenovano po prvem poklicnem konservatorju Francetu Steletu, za leto 2022 namenilo umetnostnemu zgodovinarju, geografu in konservatorju Gojku Zupanu, ob tem pa podelilo še štiri priznanja.

Ustanova Imago Sloveniae - Podoba Slovenije je predstavila program 35. festivala, ki ga bo 15. junija na Kongresnem trgu odprl Simfonični orkester SNG Maribor.

Umrl dr. Bruno Ravnikar, Steletova priznanja, Imago Sloveniae

V 93. letu starosti je umrl dr. Bruno Ravnikar, sicer doktor fizike in univerzitetni profesor ter specialist na področju akustike, pa tudi dolgoletni član, plesalec in vodja plesnih skupin Folklorne skupine Tineta Rožanca in Folklorne skupine Emona iz Ljubljane, ki jo je tudi ustanovil, utemeljitelj kinetografije ljudskih plesov, predavatelj in terenski raziskovalec, koreograf in pisec glasbenih priredb, ustanovni član mednarodnega združenja folklornih festivalov – CIOFF ter prejemnik številnih nagrad in naslovov. 

Slovensko konservatorsko društvo je nagrado, poimenovano po prvem poklicnem konservatorju Francetu Steletu, za leto 2022 namenilo umetnostnemu zgodovinarju, geografu in konservatorju Gojku Zupanu, ob tem pa podelilo še štiri priznanja.

Ustanova Imago Sloveniae - Podoba Slovenije je predstavila program 35. festivala, ki ga bo 15. junija na Kongresnem trgu odprl Simfonični orkester SNG Maribor.

Marjan Bunič

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Spominjamo se

VEČ ...|6. 6. 2023
Spominjamo se dne 6. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 6. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|6. 6. 2023
Vseslovenski rokodelski festival

Slovenski rokodelski festival je festivalski dogodek, ki od leta 2015 povezuje prireditve regijskih rokodelskih centrov, članov Konzorcija rokodelskih centrov Slovenije. Dogodki so vsako leto od maja do novembra, letos pa so mreži dogodkov dodali še osrednji vseslovenski rokodelski dogodek, drugo junijsko nedeljo 2023 na Brdu pri Kranju. Osrednji del dogodka je rokodelski sejem, na katerem se s svojimi izdelki in prikazom rokodelskih veščin predstavljajo rokodelci in rokodelke iz vse Slovenije. Del programa pa je tudi okrogla miza Rokodelstvo in mladi: obujanje rokodelskih poklicev.

Vseslovenski rokodelski festival

Slovenski rokodelski festival je festivalski dogodek, ki od leta 2015 povezuje prireditve regijskih rokodelskih centrov, članov Konzorcija rokodelskih centrov Slovenije. Dogodki so vsako leto od maja do novembra, letos pa so mreži dogodkov dodali še osrednji vseslovenski rokodelski dogodek, drugo junijsko nedeljo 2023 na Brdu pri Kranju. Osrednji del dogodka je rokodelski sejem, na katerem se s svojimi izdelki in prikazom rokodelskih veščin predstavljajo rokodelci in rokodelke iz vse Slovenije. Del programa pa je tudi okrogla miza Rokodelstvo in mladi: obujanje rokodelskih poklicev.

Nataša Ličen

kulturadediščinaizročilodružba

Svetovalnica

VEČ ...|6. 6. 2023
Stres ob zaključku šolskega leta

Morda je naslov Svetovalnice: »Stres!« res slišati klišejsko, a kaj, ko se tega življenjskega plevela ne moremo znebiti. Da pa se ga obvladati, zato smo v Svetovalnici gostili psihologinjo na Škofijski klasični gimnaziji Majo Turšič. Šolsko leto se izteka, za mnoge učence pa so ti dnevi ciljne strmine zelo naporni. Kako se spopasti s tem stresom, kaj lahko naredimo starši? Kaj pomeni popravni izpit in kakšen je njegov nauk?

Stres ob zaključku šolskega leta

Morda je naslov Svetovalnice: »Stres!« res slišati klišejsko, a kaj, ko se tega življenjskega plevela ne moremo znebiti. Da pa se ga obvladati, zato smo v Svetovalnici gostili psihologinjo na Škofijski klasični gimnaziji Majo Turšič. Šolsko leto se izteka, za mnoge učence pa so ti dnevi ciljne strmine zelo naporni. Kako se spopasti s tem stresom, kaj lahko naredimo starši? Kaj pomeni popravni izpit in kakšen je njegov nauk?

Tanja Dominko

svetovanje