Romana Tomc: Epidemijo lahko zamejimo s cepljenjem

Gostja oddaje Glas Slovenije v EU je bila evropska poslanka iz vrst Evropske ljudske stranka in podpredsednica SDS Romana Tomc. Med drugim je spregovorila o soočenju z epidemijo, pomoči Slovenije in Evropske unije prebivalcem ter gospodarstvu, misiji in razpravi Evropskega parlamenta o vladavini prava v Sloveniji ter slovenskem predsedovanju Svetu Evropske unije. 

Andrej Šinko

info družba info zdravstvo politika pogovor

26. 11. 2021
Romana Tomc: Epidemijo lahko zamejimo s cepljenjem

Gostja oddaje Glas Slovenije v EU je bila evropska poslanka iz vrst Evropske ljudske stranka in podpredsednica SDS Romana Tomc. Med drugim je spregovorila o soočenju z epidemijo, pomoči Slovenije in Evropske unije prebivalcem ter gospodarstvu, misiji in razpravi Evropskega parlamenta o vladavini prava v Sloveniji ter slovenskem predsedovanju Svetu Evropske unije. 

Andrej Šinko

VEČ ...|26. 11. 2021
Romana Tomc: Epidemijo lahko zamejimo s cepljenjem

Gostja oddaje Glas Slovenije v EU je bila evropska poslanka iz vrst Evropske ljudske stranka in podpredsednica SDS Romana Tomc. Med drugim je spregovorila o soočenju z epidemijo, pomoči Slovenije in Evropske unije prebivalcem ter gospodarstvu, misiji in razpravi Evropskega parlamenta o vladavini prava v Sloveniji ter slovenskem predsedovanju Svetu Evropske unije. 

Andrej Šinko

infodružbainfozdravstvopolitikapogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|19. 8. 2022
Nadškof Ivan Jurkovič: Ko govorimo, da se svet spreminja, je v bistvu že spremenjen

V teh dneh se v Sloveniji mudi nuncij v Kanadi, nadškof Ivan Jurkovič. V pogovoru za naš radio je spregovoril o procesu sprave s staroselci, o morebitnem papeževem srečanju z ruskim pravoslavnim patriarhom Kirilom in spreminjajočem se svetu.

Nadškof Ivan Jurkovič: Ko govorimo, da se svet spreminja, je v bistvu že spremenjen

V teh dneh se v Sloveniji mudi nuncij v Kanadi, nadškof Ivan Jurkovič. V pogovoru za naš radio je spregovoril o procesu sprave s staroselci, o morebitnem papeževem srečanju z ruskim pravoslavnim patriarhom Kirilom in spreminjajočem se svetu.

info

Informativni prispevki

Nadškof Ivan Jurkovič: Ko govorimo, da se svet spreminja, je v bistvu že spremenjen

V teh dneh se v Sloveniji mudi nuncij v Kanadi, nadškof Ivan Jurkovič. V pogovoru za naš radio je spregovoril o procesu sprave s staroselci, o morebitnem papeževem srečanju z ruskim pravoslavnim patriarhom Kirilom in spreminjajočem se svetu.

VEČ ...|19. 8. 2022
Nadškof Ivan Jurkovič: Ko govorimo, da se svet spreminja, je v bistvu že spremenjen

V teh dneh se v Sloveniji mudi nuncij v Kanadi, nadškof Ivan Jurkovič. V pogovoru za naš radio je spregovoril o procesu sprave s staroselci, o morebitnem papeževem srečanju z ruskim pravoslavnim patriarhom Kirilom in spreminjajočem se svetu.

Marta Jerebič

info

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 8. 2022
Dr. Gabriel Kavčič o primeru odklopa Archieja z aparatov in ugotavljanju možganske smrti

Svet je že nekaj mesecev, predvsem pa v začetku avgusta, pretresala zgodba zdaj že pokojnega Archieja Battersbeeja. Dvanajstletnika je mama 7. aprila našla doma z vezjo okoli vratu, potem ko naj bi domnevno sodeloval v izzivu na družbenih omrežjih, imenovanem »blackout«, v katerem se ljudje dušijo, dokler ne izgubijo zavesti. Fant nikoli ni več prišel k zavesti in zdravniki naj bi ugotovili, da je bil Archie možgansko mrtev. Njegova mati je zdravniško odločitev pravno izpodbijala, sodišče pa je razsodilo v prid zdravnikov in dovolilo odklop fanta z aparatov. Za več pojasnil, kaj to pomeni in kako naj ravnamo kristjani v morebitnih podobnih primerih, smo prosili moralnega teologa Gabriela Kavčiča. 

Dr. Gabriel Kavčič o primeru odklopa Archieja z aparatov in ugotavljanju možganske smrti

Svet je že nekaj mesecev, predvsem pa v začetku avgusta, pretresala zgodba zdaj že pokojnega Archieja Battersbeeja. Dvanajstletnika je mama 7. aprila našla doma z vezjo okoli vratu, potem ko naj bi domnevno sodeloval v izzivu na družbenih omrežjih, imenovanem »blackout«, v katerem se ljudje dušijo, dokler ne izgubijo zavesti. Fant nikoli ni več prišel k zavesti in zdravniki naj bi ugotovili, da je bil Archie možgansko mrtev. Njegova mati je zdravniško odločitev pravno izpodbijala, sodišče pa je razsodilo v prid zdravnikov in dovolilo odklop fanta z aparatov. Za več pojasnil, kaj to pomeni in kako naj ravnamo kristjani v morebitnih podobnih primerih, smo prosili moralnega teologa Gabriela Kavčiča. 

info

Informativni prispevki

Dr. Gabriel Kavčič o primeru odklopa Archieja z aparatov in ugotavljanju možganske smrti

Svet je že nekaj mesecev, predvsem pa v začetku avgusta, pretresala zgodba zdaj že pokojnega Archieja Battersbeeja. Dvanajstletnika je mama 7. aprila našla doma z vezjo okoli vratu, potem ko naj bi domnevno sodeloval v izzivu na družbenih omrežjih, imenovanem »blackout«, v katerem se ljudje dušijo, dokler ne izgubijo zavesti. Fant nikoli ni več prišel k zavesti in zdravniki naj bi ugotovili, da je bil Archie možgansko mrtev. Njegova mati je zdravniško odločitev pravno izpodbijala, sodišče pa je razsodilo v prid zdravnikov in dovolilo odklop fanta z aparatov. Za več pojasnil, kaj to pomeni in kako naj ravnamo kristjani v morebitnih podobnih primerih, smo prosili moralnega teologa Gabriela Kavčiča. 

VEČ ...|18. 8. 2022
Dr. Gabriel Kavčič o primeru odklopa Archieja z aparatov in ugotavljanju možganske smrti

Svet je že nekaj mesecev, predvsem pa v začetku avgusta, pretresala zgodba zdaj že pokojnega Archieja Battersbeeja. Dvanajstletnika je mama 7. aprila našla doma z vezjo okoli vratu, potem ko naj bi domnevno sodeloval v izzivu na družbenih omrežjih, imenovanem »blackout«, v katerem se ljudje dušijo, dokler ne izgubijo zavesti. Fant nikoli ni več prišel k zavesti in zdravniki naj bi ugotovili, da je bil Archie možgansko mrtev. Njegova mati je zdravniško odločitev pravno izpodbijala, sodišče pa je razsodilo v prid zdravnikov in dovolilo odklop fanta z aparatov. Za več pojasnil, kaj to pomeni in kako naj ravnamo kristjani v morebitnih podobnih primerih, smo prosili moralnega teologa Gabriela Kavčiča. 

Meta Potočnik

info

Informativni prispevki

VEČ ...|12. 8. 2022
Rok Čakš o novinarskih prestopih

Urednik portala Domovina.je je ze naš radio komentiral nedavne odmevne novinarske prestope v politiko.

Rok Čakš o novinarskih prestopih

Urednik portala Domovina.je je ze naš radio komentiral nedavne odmevne novinarske prestope v politiko.

info

Informativni prispevki

Rok Čakš o novinarskih prestopih

Urednik portala Domovina.je je ze naš radio komentiral nedavne odmevne novinarske prestope v politiko.

VEČ ...|12. 8. 2022
Rok Čakš o novinarskih prestopih

Urednik portala Domovina.je je ze naš radio komentiral nedavne odmevne novinarske prestope v politiko.

Marcel Krek

info

Informativni prispevki

VEČ ...|12. 8. 2022
Laris Gaiser o predvolilni kampanji v Italiji

V Italiji se bodo čez dober mesec in pol podali na volitve. Predčasno bodo izbirali nov parlament. Nabiranje političnih glasov se je že začelo, stranke krepijo svojo moč tudi s sklepanjem različnih zavezništev. Za nekaj pojasnil smo prosili geopolitičnega analitika doktorja Larisa Gaiserja.

Laris Gaiser o predvolilni kampanji v Italiji

V Italiji se bodo čez dober mesec in pol podali na volitve. Predčasno bodo izbirali nov parlament. Nabiranje političnih glasov se je že začelo, stranke krepijo svojo moč tudi s sklepanjem različnih zavezništev. Za nekaj pojasnil smo prosili geopolitičnega analitika doktorja Larisa Gaiserja.

info

Informativni prispevki

Laris Gaiser o predvolilni kampanji v Italiji

V Italiji se bodo čez dober mesec in pol podali na volitve. Predčasno bodo izbirali nov parlament. Nabiranje političnih glasov se je že začelo, stranke krepijo svojo moč tudi s sklepanjem različnih zavezništev. Za nekaj pojasnil smo prosili geopolitičnega analitika doktorja Larisa Gaiserja.

VEČ ...|12. 8. 2022
Laris Gaiser o predvolilni kampanji v Italiji

V Italiji se bodo čez dober mesec in pol podali na volitve. Predčasno bodo izbirali nov parlament. Nabiranje političnih glasov se je že začelo, stranke krepijo svojo moč tudi s sklepanjem različnih zavezništev. Za nekaj pojasnil smo prosili geopolitičnega analitika doktorja Larisa Gaiserja.

Helena Križnik

info

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 8. 2022
Kaj recesija v Nemčiji pomeni za Slovenijo?

Jeseni nas čakajo težave v svetovnih gospodarstvih. Po besedah ekonomista in profesorja na ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Saše Polanca nas čaka ohlajanje gospodarske aktivnosti. Vse to pa bo vplivalo tako na podjetja kot posameznike.

Kaj recesija v Nemčiji pomeni za Slovenijo?

Jeseni nas čakajo težave v svetovnih gospodarstvih. Po besedah ekonomista in profesorja na ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Saše Polanca nas čaka ohlajanje gospodarske aktivnosti. Vse to pa bo vplivalo tako na podjetja kot posameznike.

info

Informativni prispevki

Kaj recesija v Nemčiji pomeni za Slovenijo?

Jeseni nas čakajo težave v svetovnih gospodarstvih. Po besedah ekonomista in profesorja na ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Saše Polanca nas čaka ohlajanje gospodarske aktivnosti. Vse to pa bo vplivalo tako na podjetja kot posameznike.

VEČ ...|11. 8. 2022
Kaj recesija v Nemčiji pomeni za Slovenijo?

Jeseni nas čakajo težave v svetovnih gospodarstvih. Po besedah ekonomista in profesorja na ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Saše Polanca nas čaka ohlajanje gospodarske aktivnosti. Vse to pa bo vplivalo tako na podjetja kot posameznike.

Alen Salihović

info

Informativni prispevki

VEČ ...|26. 7. 2022
Mednarodni dan esperanta in jezikovne pravičnosti

Esperanto je jezik, ki ni last kakšne države ali etnične skupine, ampak je nevtralen, mednarodni jezik. Ocene o številu ljudi, ki danes govorijo esperanto, so približno dva milijona. Sestavil ga je dr. Ludwig Zamenhof, prvi učbenik je v petih jezikih izdal leta 1887 v Varšavi. 

O esperantu smo govorili s predsednikom Združenja za esperanto Slovenije, mag. Janezom Jugom. Esperanto ima zelo logično in preprosto zgradbo, kar pomeni, da je enostaven za učenje. Sporazumevanje s pomočjo esperanta ne daje prednosti nobeni skupini ljudi, nobeni kulturi, temveč zagotavlja jezikovno enakost vseh, ki ga uporabljajo in omogoča dejanski internacionalizem. Ob današnjem dnevu, ki se praznuje, ker je 26. julija 1887 izšla »Prva knjiga«, prvi učbenik Mednarodnega jezika, ki se zdaj imenuje esperanto, je v ospredju tudi poudarek na jezikovni pravičnosti

Mednarodni dan esperanta in jezikovne pravičnosti

Esperanto je jezik, ki ni last kakšne države ali etnične skupine, ampak je nevtralen, mednarodni jezik. Ocene o številu ljudi, ki danes govorijo esperanto, so približno dva milijona. Sestavil ga je dr. Ludwig Zamenhof, prvi učbenik je v petih jezikih izdal leta 1887 v Varšavi. 

O esperantu smo govorili s predsednikom Združenja za esperanto Slovenije, mag. Janezom Jugom. Esperanto ima zelo logično in preprosto zgradbo, kar pomeni, da je enostaven za učenje. Sporazumevanje s pomočjo esperanta ne daje prednosti nobeni skupini ljudi, nobeni kulturi, temveč zagotavlja jezikovno enakost vseh, ki ga uporabljajo in omogoča dejanski internacionalizem. Ob današnjem dnevu, ki se praznuje, ker je 26. julija 1887 izšla »Prva knjiga«, prvi učbenik Mednarodnega jezika, ki se zdaj imenuje esperanto, je v ospredju tudi poudarek na jezikovni pravičnosti

info

Informativni prispevki

Mednarodni dan esperanta in jezikovne pravičnosti

Esperanto je jezik, ki ni last kakšne države ali etnične skupine, ampak je nevtralen, mednarodni jezik. Ocene o številu ljudi, ki danes govorijo esperanto, so približno dva milijona. Sestavil ga je dr. Ludwig Zamenhof, prvi učbenik je v petih jezikih izdal leta 1887 v Varšavi. 

O esperantu smo govorili s predsednikom Združenja za esperanto Slovenije, mag. Janezom Jugom. Esperanto ima zelo logično in preprosto zgradbo, kar pomeni, da je enostaven za učenje. Sporazumevanje s pomočjo esperanta ne daje prednosti nobeni skupini ljudi, nobeni kulturi, temveč zagotavlja jezikovno enakost vseh, ki ga uporabljajo in omogoča dejanski internacionalizem. Ob današnjem dnevu, ki se praznuje, ker je 26. julija 1887 izšla »Prva knjiga«, prvi učbenik Mednarodnega jezika, ki se zdaj imenuje esperanto, je v ospredju tudi poudarek na jezikovni pravičnosti

VEČ ...|26. 7. 2022
Mednarodni dan esperanta in jezikovne pravičnosti

Esperanto je jezik, ki ni last kakšne države ali etnične skupine, ampak je nevtralen, mednarodni jezik. Ocene o številu ljudi, ki danes govorijo esperanto, so približno dva milijona. Sestavil ga je dr. Ludwig Zamenhof, prvi učbenik je v petih jezikih izdal leta 1887 v Varšavi. 

O esperantu smo govorili s predsednikom Združenja za esperanto Slovenije, mag. Janezom Jugom. Esperanto ima zelo logično in preprosto zgradbo, kar pomeni, da je enostaven za učenje. Sporazumevanje s pomočjo esperanta ne daje prednosti nobeni skupini ljudi, nobeni kulturi, temveč zagotavlja jezikovno enakost vseh, ki ga uporabljajo in omogoča dejanski internacionalizem. Ob današnjem dnevu, ki se praznuje, ker je 26. julija 1887 izšla »Prva knjiga«, prvi učbenik Mednarodnega jezika, ki se zdaj imenuje esperanto, je v ospredju tudi poudarek na jezikovni pravičnosti

Nataša Ličen

info

Informativni prispevki

VEČ ...|21. 6. 2022
Direktor Agencije za varnost prometa Jože Hribar

Število smrtnih žrtev, kljub vedno večjemu prometu upada. Še vedno pa je prevelika hitrost glavni vzrok za večino smrtnih žrtev. Direktor Agencije za varnost prometa Jože Hribar je za naš radio spregovoril o posledicah prehitre vožnje, preventivni akciji Hitrost in pozval k strpnosti v prometu v poletnih mesecih.

Direktor Agencije za varnost prometa Jože Hribar

Število smrtnih žrtev, kljub vedno večjemu prometu upada. Še vedno pa je prevelika hitrost glavni vzrok za večino smrtnih žrtev. Direktor Agencije za varnost prometa Jože Hribar je za naš radio spregovoril o posledicah prehitre vožnje, preventivni akciji Hitrost in pozval k strpnosti v prometu v poletnih mesecih.

info politika družba

Informativni prispevki

Direktor Agencije za varnost prometa Jože Hribar

Število smrtnih žrtev, kljub vedno večjemu prometu upada. Še vedno pa je prevelika hitrost glavni vzrok za večino smrtnih žrtev. Direktor Agencije za varnost prometa Jože Hribar je za naš radio spregovoril o posledicah prehitre vožnje, preventivni akciji Hitrost in pozval k strpnosti v prometu v poletnih mesecih.

VEČ ...|21. 6. 2022
Direktor Agencije za varnost prometa Jože Hribar

Število smrtnih žrtev, kljub vedno večjemu prometu upada. Še vedno pa je prevelika hitrost glavni vzrok za večino smrtnih žrtev. Direktor Agencije za varnost prometa Jože Hribar je za naš radio spregovoril o posledicah prehitre vožnje, preventivni akciji Hitrost in pozval k strpnosti v prometu v poletnih mesecih.

Andrej Šinko

info politika družba

Informativni prispevki

VEČ ...|16. 6. 2022
Maver upa, da nova slovenska politika ne bo poskušala ugajati agresorski Rusiji

Medtem, ko se v Ukrajini nadaljuje vojna se v Sloveniji na novo vlado obrača vse več znanih osebnosti. Z novim odprtim pismom glede politike do Ukrajine so se tokrat oglasili bivši premier in zunanji minister Miro Cerar, nekdanja predsednika državnega zbora Pavle Gantar in Gregor Virant ter tudi teologa Ivan Štuhec in Janez Juhant. Med drugim poudarjajo, da ni čas za popuščanje ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi.


 

Zadnje pismo je neke vrste odziv na poziv vladi iz prejšnjega tedna, pod katerega se je podpisalo skoraj 20 osebnosti, med njimi tudi nekdanja predsednika republike Milan Kučan in Danilo Türk. Slednji so opozorili, da zahodno oboroževanje ukrajinskih sil podaljšuje konflikt in da ni realnih možnosti, da bi te lahko v celoti pregnale agresorja s svojega ozemlja. Nekako gre v smeri popuščanja Rusiji.

Drugo pismo, ki ga je podpisalo več kot 50 osebnosti, prvi je podpis prispeval politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič pa je po besedah sopodpisnika Aleša Mavra bolj jasno in neprizanesljivo do agresorske Rusije: »Naša izjava bolj izhaja iz podmene, da je že s tem, ko se je ruski režim, odločil za napad na Ukrajino, prestopil mejo racionalnega, da je zapustil območje racionalnega in da torej z njim neki racionalnih dialog v bližnji prihodnosti najbrž ni mogoč, ter da bi popuščanje pri nekaterih zahtevah, ki naj bi jih ruskih režim imel, prej spodbudilo nadaljnjo agresijo, kot pa jo zaustavljalo.«


 

Podpisali so se še Ivo Jevnikar, Alenka Puhar, Brane Senegačnik, Gregor Golobič, Roman Jakič, Matej Avbelj, Tamara Griesser Pečar, Janez Kopač, Rajko Pirnat, Janez Šušteršič ter Žiga Turk.

Maver upa, da nova slovenska politika ne bo poskušala ugajati agresorski Rusiji

Medtem, ko se v Ukrajini nadaljuje vojna se v Sloveniji na novo vlado obrača vse več znanih osebnosti. Z novim odprtim pismom glede politike do Ukrajine so se tokrat oglasili bivši premier in zunanji minister Miro Cerar, nekdanja predsednika državnega zbora Pavle Gantar in Gregor Virant ter tudi teologa Ivan Štuhec in Janez Juhant. Med drugim poudarjajo, da ni čas za popuščanje ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi.


 

Zadnje pismo je neke vrste odziv na poziv vladi iz prejšnjega tedna, pod katerega se je podpisalo skoraj 20 osebnosti, med njimi tudi nekdanja predsednika republike Milan Kučan in Danilo Türk. Slednji so opozorili, da zahodno oboroževanje ukrajinskih sil podaljšuje konflikt in da ni realnih možnosti, da bi te lahko v celoti pregnale agresorja s svojega ozemlja. Nekako gre v smeri popuščanja Rusiji.

Drugo pismo, ki ga je podpisalo več kot 50 osebnosti, prvi je podpis prispeval politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič pa je po besedah sopodpisnika Aleša Mavra bolj jasno in neprizanesljivo do agresorske Rusije: »Naša izjava bolj izhaja iz podmene, da je že s tem, ko se je ruski režim, odločil za napad na Ukrajino, prestopil mejo racionalnega, da je zapustil območje racionalnega in da torej z njim neki racionalnih dialog v bližnji prihodnosti najbrž ni mogoč, ter da bi popuščanje pri nekaterih zahtevah, ki naj bi jih ruskih režim imel, prej spodbudilo nadaljnjo agresijo, kot pa jo zaustavljalo.«


 

Podpisali so se še Ivo Jevnikar, Alenka Puhar, Brane Senegačnik, Gregor Golobič, Roman Jakič, Matej Avbelj, Tamara Griesser Pečar, Janez Kopač, Rajko Pirnat, Janez Šušteršič ter Žiga Turk.

info ukrajina komentar politika aleš maver

Informativni prispevki

Maver upa, da nova slovenska politika ne bo poskušala ugajati agresorski Rusiji

Medtem, ko se v Ukrajini nadaljuje vojna se v Sloveniji na novo vlado obrača vse več znanih osebnosti. Z novim odprtim pismom glede politike do Ukrajine so se tokrat oglasili bivši premier in zunanji minister Miro Cerar, nekdanja predsednika državnega zbora Pavle Gantar in Gregor Virant ter tudi teologa Ivan Štuhec in Janez Juhant. Med drugim poudarjajo, da ni čas za popuščanje ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi.


 

Zadnje pismo je neke vrste odziv na poziv vladi iz prejšnjega tedna, pod katerega se je podpisalo skoraj 20 osebnosti, med njimi tudi nekdanja predsednika republike Milan Kučan in Danilo Türk. Slednji so opozorili, da zahodno oboroževanje ukrajinskih sil podaljšuje konflikt in da ni realnih možnosti, da bi te lahko v celoti pregnale agresorja s svojega ozemlja. Nekako gre v smeri popuščanja Rusiji.

Drugo pismo, ki ga je podpisalo več kot 50 osebnosti, prvi je podpis prispeval politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič pa je po besedah sopodpisnika Aleša Mavra bolj jasno in neprizanesljivo do agresorske Rusije: »Naša izjava bolj izhaja iz podmene, da je že s tem, ko se je ruski režim, odločil za napad na Ukrajino, prestopil mejo racionalnega, da je zapustil območje racionalnega in da torej z njim neki racionalnih dialog v bližnji prihodnosti najbrž ni mogoč, ter da bi popuščanje pri nekaterih zahtevah, ki naj bi jih ruskih režim imel, prej spodbudilo nadaljnjo agresijo, kot pa jo zaustavljalo.«


 

Podpisali so se še Ivo Jevnikar, Alenka Puhar, Brane Senegačnik, Gregor Golobič, Roman Jakič, Matej Avbelj, Tamara Griesser Pečar, Janez Kopač, Rajko Pirnat, Janez Šušteršič ter Žiga Turk.

VEČ ...|16. 6. 2022
Maver upa, da nova slovenska politika ne bo poskušala ugajati agresorski Rusiji

Medtem, ko se v Ukrajini nadaljuje vojna se v Sloveniji na novo vlado obrača vse več znanih osebnosti. Z novim odprtim pismom glede politike do Ukrajine so se tokrat oglasili bivši premier in zunanji minister Miro Cerar, nekdanja predsednika državnega zbora Pavle Gantar in Gregor Virant ter tudi teologa Ivan Štuhec in Janez Juhant. Med drugim poudarjajo, da ni čas za popuščanje ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi.


 

Zadnje pismo je neke vrste odziv na poziv vladi iz prejšnjega tedna, pod katerega se je podpisalo skoraj 20 osebnosti, med njimi tudi nekdanja predsednika republike Milan Kučan in Danilo Türk. Slednji so opozorili, da zahodno oboroževanje ukrajinskih sil podaljšuje konflikt in da ni realnih možnosti, da bi te lahko v celoti pregnale agresorja s svojega ozemlja. Nekako gre v smeri popuščanja Rusiji.

Drugo pismo, ki ga je podpisalo več kot 50 osebnosti, prvi je podpis prispeval politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič pa je po besedah sopodpisnika Aleša Mavra bolj jasno in neprizanesljivo do agresorske Rusije: »Naša izjava bolj izhaja iz podmene, da je že s tem, ko se je ruski režim, odločil za napad na Ukrajino, prestopil mejo racionalnega, da je zapustil območje racionalnega in da torej z njim neki racionalnih dialog v bližnji prihodnosti najbrž ni mogoč, ter da bi popuščanje pri nekaterih zahtevah, ki naj bi jih ruskih režim imel, prej spodbudilo nadaljnjo agresijo, kot pa jo zaustavljalo.«


 

Podpisali so se še Ivo Jevnikar, Alenka Puhar, Brane Senegačnik, Gregor Golobič, Roman Jakič, Matej Avbelj, Tamara Griesser Pečar, Janez Kopač, Rajko Pirnat, Janez Šušteršič ter Žiga Turk.

Alen Salihović

info ukrajina komentar politika aleš maver

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ...|13. 8. 2022
P. Vladimir Kos - spominska oddaja

V oddaji smo se tokrat poklonili duhovniku, jezuitu, misijonarju, pesniku, prevajalcu in esejistu prof. dr. Vladimirju Kosu, ki je umrl na Japonskem, kjer je bil dobrih 60 let misijonar. Za prispevek k slovenski kulturi ter za človekoljubna dejanja je bil odlikovan z zlatim redom za zasluge, za zbirki Pesmi z Japonskih otokov in Ob rahlo tresoči se tokijski harfi pa je prejel Prešernovo nagrado. 

P. Vladimir Kos - spominska oddaja

V oddaji smo se tokrat poklonili duhovniku, jezuitu, misijonarju, pesniku, prevajalcu in esejistu prof. dr. Vladimirju Kosu, ki je umrl na Japonskem, kjer je bil dobrih 60 let misijonar. Za prispevek k slovenski kulturi ter za človekoljubna dejanja je bil odlikovan z zlatim redom za zasluge, za zbirki Pesmi z Japonskih otokov in Ob rahlo tresoči se tokijski harfi pa je prejel Prešernovo nagrado. 

Marjan Bunič

spominživljenjepogovorduhovnost

Duhovna misel

VEČ ...|19. 8. 2022
Cvetje sreče

Cvetje sreče v svojem srcu moraš saditi sam.

Cvetje sreče

Cvetje sreče v svojem srcu moraš saditi sam.

Mateja Subotičanec

duhovnost

Zgodbe za otroke

VEČ ...|17. 8. 2022
Sivi prijatelj

Spoznajte kaj sta skupnega sta v življenju sv. Janeza Boska imela kuža in angel varuh. Zanimiva zgodba o Božji previdnosti, pa tudi o falotih.

Sivi prijatelj

Spoznajte kaj sta skupnega sta v življenju sv. Janeza Boska imela kuža in angel varuh. Zanimiva zgodba o Božji previdnosti, pa tudi o falotih.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljice

Pogovor o

VEČ ...|17. 8. 2022
Migracije

Kako se z izzivom spopada Slovenija, smo vprašali varnostnega strokovnjaka Boštjana Perneta. Svoj pogled, zakaj na problematiko ne zmore ustrezno in enotno odgovoriti Evropska unija, pa je razgrnila evropska poslanka Romana Tomc. Vabljeni k poslušanju!

Migracije

Kako se z izzivom spopada Slovenija, smo vprašali varnostnega strokovnjaka Boštjana Perneta. Svoj pogled, zakaj na problematiko ne zmore ustrezno in enotno odgovoriti Evropska unija, pa je razgrnila evropska poslanka Romana Tomc. Vabljeni k poslušanju!

Helena Križnik

politikaživljenjemigracije

Kmetijska oddaja

VEČ ...|14. 8. 2022
Irena Šinko, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

V pogovoru smo se dotaknii najbolj aktulanih tem s področij, ki jih pokriva. 

Irena Šinko, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

V pogovoru smo se dotaknii najbolj aktulanih tem s področij, ki jih pokriva. 

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Ritem srca

VEČ ...|19. 8. 2022
TobyMac - Life After Death

Tokrat smo se posvetili novemu albumu TobyMac-a, ki nosi pomenljiv naslov: Life After Death – Življenje po smrti. Pomenljiv pa zato, ker je oktobra 2019 v starosti 21 let umrl njegov najstarejši sin Truett. TobyMac pravi, da je tako novi album nekakšna pot: iz žalovanja v svetlobo upanja in vere – tudi v ponovno snidenje s pokojnim sinom.

V oddaji smo slišali:

  • TobyMac (feat. Sheryl Crow) - Promised Land
  • TobyMac - 21 Years
  • TobyMac - Help Is On The Way
  • TobyMac (feat. Blessing Offor) - The Goodness
  • TobyMac - Im Sorry (Lament)

TobyMac - Life After Death

Tokrat smo se posvetili novemu albumu TobyMac-a, ki nosi pomenljiv naslov: Life After Death – Življenje po smrti. Pomenljiv pa zato, ker je oktobra 2019 v starosti 21 let umrl njegov najstarejši sin Truett. TobyMac pravi, da je tako novi album nekakšna pot: iz žalovanja v svetlobo upanja in vere – tudi v ponovno snidenje s pokojnim sinom.

V oddaji smo slišali:

  • TobyMac (feat. Sheryl Crow) - Promised Land
  • TobyMac - 21 Years
  • TobyMac - Help Is On The Way
  • TobyMac (feat. Blessing Offor) - The Goodness
  • TobyMac - Im Sorry (Lament)

Andrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostnovosti

Kolokvij

VEČ ...|19. 8. 2022
Rafo Pinosa

Kjer so mladi v stiskah, je že desetletja sredi med njimi salezijanec Rafo Pinosa. V sklopu pobude Fundacije don Bosko je spregovoril o krizah, ki jih doživljajo mladi v današnjem času in svetu.

Rafo Pinosa

Kjer so mladi v stiskah, je že desetletja sredi med njimi salezijanec Rafo Pinosa. V sklopu pobude Fundacije don Bosko je spregovoril o krizah, ki jih doživljajo mladi v današnjem času in svetu.

Marjan Bunič

mladipomočstiskakrizapogovor

Petkov večer

VEČ ...|19. 8. 2022
Sašo Avsenik o Festivalu Avsenik

V Petkovem večeru so zvenele uspešnice bratov Avsenik. Gostili smo Saša Avsenika, predstavili prihajajoči Festival Avsenik in kramljali o lepoti glasbe, bogastvu izročila in izjemnem delu predhodnikov, ki so tlakovali pot, ki je bleščeča še danes. 

Sašo Avsenik o Festivalu Avsenik

V Petkovem večeru so zvenele uspešnice bratov Avsenik. Gostili smo Saša Avsenika, predstavili prihajajoči Festival Avsenik in kramljali o lepoti glasbe, bogastvu izročila in izjemnem delu predhodnikov, ki so tlakovali pot, ki je bleščeča še danes. 

Radio Ognjišče

Sašo AvsenikAnsambel AvsenikFestival AvsenikAvsenikglasbainfoinfokulturaspomin

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|19. 8. 2022
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 19. 8.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 19. 8.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan