16. maja je minilo 31 let od imenovanja prve demokratične vlade v Sloveniji. To obletnico in 30-letnico samostojnosti osamosvojitvena vlada danes obeležuje na Brdu pri Kranju. Slavnostni govornik je bil predsednik prve demokratično izvoljene vlade Lojze Peterle.
Peterle je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da so pred 31 leti iz politike naredili umetnost nemogočega. »Nam so takrat visoki obiskovalci govorili: Ne sanjajte, bodite realisti, nihče vas ne bo podprl. Ampak mi smo imeli pred seboj visok cilj. In sem vesel, da je ta vlada v enem letu izpeljala projekt, za katerega stoletja ni bilo političnih pogojev.« Obžaluje pa, da na nekaterih področjih demokracije že 3 desetletja ni prišlo do kakšnih posebnih sprememb. »V Sloveniji doslej, z izjemo nekaj let Slovenca, ni bil mogoč desnosredinski dnevnik. In mi živimo, kar se tiče glavnih medijev, v asimetrični strukturi, ki ne odraža demokratične strukture Slovenije.« Demokracija je po Peterletovih besedah demokracija ravno zato, ker omogoča spremembo oblasti, ki ima pravico kakšno stvar spremeniti tudi na področju kadrov in financiranja. »In tega osnovnega principa nosilci starega koncepta moči ne sprejemajo. Sliko želijo ohranjati čimbolj nedotaknjeno tudi za ceno nasilja, h kateremu pozivajo javno, z novimi revolucionarnimi pozivi. Torej, mi smo primer nedokončane demokratične tranzicije. Žal moram to reči po 30 letih.« Opozoril je tudi na dvojna merila pri pisarjenju v Bruselj. »Če to delajo eni, potem se reče temu blatenje države. Če to delajo drugi, je to zavzemanje za pravice. To je tako, kot je bilo takrat, ko sem jaz hodil k papežu. Eni so to proglašali za klerikalizem, če pa je šel v Vatikan levi politik, je bilo to državotvorno. Slovenija je polna hipokrizije, polna dvojnih standardov. Dokler se ne bomo zmenili za načela, po katerih bomo delali eni in drugi, bomo imeli to sliko.« Stran, ki zastopa star političen koncept in se poslužuje koncepta sovražnika in sovražnega govora, uporablja svoje politične kanale za predstavljanje neresnične slike v Sloveniji. »Recimo, ko se govori o totalitarizmu ... Če bi imeli mi totalitarno oblast, potem bi mediji, predvsem ključni, državni, sledili temu, kar hoče vlada. Mi preprosto nimamo te slike.« Peterle je zato svoj današnji nagovor na Brdu pri Kranju sklenil s Prešernovimi verzi iz Sonetnega venca »kjer nas naš glavni pesnik poziva, da bi končali razprtije«.
16. maja je minilo 31 let od imenovanja prve demokratične vlade v Sloveniji. To obletnico in 30-letnico samostojnosti osamosvojitvena vlada danes obeležuje na Brdu pri Kranju. Slavnostni govornik je bil predsednik prve demokratično izvoljene vlade Lojze Peterle.
Peterle je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da so pred 31 leti iz politike naredili umetnost nemogočega. »Nam so takrat visoki obiskovalci govorili: Ne sanjajte, bodite realisti, nihče vas ne bo podprl. Ampak mi smo imeli pred seboj visok cilj. In sem vesel, da je ta vlada v enem letu izpeljala projekt, za katerega stoletja ni bilo političnih pogojev.« Obžaluje pa, da na nekaterih področjih demokracije že 3 desetletja ni prišlo do kakšnih posebnih sprememb. »V Sloveniji doslej, z izjemo nekaj let Slovenca, ni bil mogoč desnosredinski dnevnik. In mi živimo, kar se tiče glavnih medijev, v asimetrični strukturi, ki ne odraža demokratične strukture Slovenije.« Demokracija je po Peterletovih besedah demokracija ravno zato, ker omogoča spremembo oblasti, ki ima pravico kakšno stvar spremeniti tudi na področju kadrov in financiranja. »In tega osnovnega principa nosilci starega koncepta moči ne sprejemajo. Sliko želijo ohranjati čimbolj nedotaknjeno tudi za ceno nasilja, h kateremu pozivajo javno, z novimi revolucionarnimi pozivi. Torej, mi smo primer nedokončane demokratične tranzicije. Žal moram to reči po 30 letih.« Opozoril je tudi na dvojna merila pri pisarjenju v Bruselj. »Če to delajo eni, potem se reče temu blatenje države. Če to delajo drugi, je to zavzemanje za pravice. To je tako, kot je bilo takrat, ko sem jaz hodil k papežu. Eni so to proglašali za klerikalizem, če pa je šel v Vatikan levi politik, je bilo to državotvorno. Slovenija je polna hipokrizije, polna dvojnih standardov. Dokler se ne bomo zmenili za načela, po katerih bomo delali eni in drugi, bomo imeli to sliko.« Stran, ki zastopa star političen koncept in se poslužuje koncepta sovražnika in sovražnega govora, uporablja svoje politične kanale za predstavljanje neresnične slike v Sloveniji. »Recimo, ko se govori o totalitarizmu ... Če bi imeli mi totalitarno oblast, potem bi mediji, predvsem ključni, državni, sledili temu, kar hoče vlada. Mi preprosto nimamo te slike.« Peterle je zato svoj današnji nagovor na Brdu pri Kranju sklenil s Prešernovimi verzi iz Sonetnega venca »kjer nas naš glavni pesnik poziva, da bi končali razprtije«.
Informativni prispevki
Kampanja pred marčevskimi parlamentarnimi volitvami v Sloveniji se še ni uradno začela, a je politični boj že na polnih obratih. Spremljamo vladno razdeljevanje bonbončkov, srečevanja strank z ljudmi na terenu, množice plakatov in intenzivno dogajanje na družbenih omrežjih, pa tudi prestope in afere. Strici iz ozadja ne mirujejo. Za komentar smo prosili profesorja, publicista in političnega analitika dr. Boštjana Marka Turka.
Informativni prispevki
Kampanja pred marčevskimi parlamentarnimi volitvami v Sloveniji se še ni uradno začela, a je politični boj že na polnih obratih. Spremljamo vladno razdeljevanje bonbončkov, srečevanja strank z ljudmi na terenu, množice plakatov in intenzivno dogajanje na družbenih omrežjih, pa tudi prestope in afere. Strici iz ozadja ne mirujejo. Za komentar smo prosili profesorja, publicista in političnega analitika dr. Boštjana Marka Turka.
Informativni prispevki
Vlada Roberta Goloba je v eni prvih svojih potez razveljavila spremembe dohodnine prejšnje vlade, s čimer je povzročila, da nam je pri plači v denarnici ostalo manj denarja. Ampak to še zdaleč ni edina odločitev, ki nas je udarila po žepu. V društvu Družinska pobuda so se poglobili v številke in izračuni kažejo šokanten rezultat. Tanja Dominko je poklicala predsednika društva Družinska pobuda Tomaža Meršeta.
Informativni prispevki
Vlada Roberta Goloba je v eni prvih svojih potez razveljavila spremembe dohodnine prejšnje vlade, s čimer je povzročila, da nam je pri plači v denarnici ostalo manj denarja. Ampak to še zdaleč ni edina odločitev, ki nas je udarila po žepu. V društvu Družinska pobuda so se poglobili v številke in izračuni kažejo šokanten rezultat. Tanja Dominko je poklicala predsednika društva Družinska pobuda Tomaža Meršeta.
Informativni prispevki
V pogovoru z evropsko poslanko (ELS/SDS) Romano Tomc smo se dotaknili zaostrovanja odnosov med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike, vprašanja enotnosti EU ter aktualnega dogajanja okoli trgovinskega sporazuma z državami Mercosurja, ki je v zadnjih tednih sprožil val protestov evropskih kmetov.
Informativni prispevki
V pogovoru z evropsko poslanko (ELS/SDS) Romano Tomc smo se dotaknili zaostrovanja odnosov med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike, vprašanja enotnosti EU ter aktualnega dogajanja okoli trgovinskega sporazuma z državami Mercosurja, ki je v zadnjih tednih sprožil val protestov evropskih kmetov.
Informativni prispevki
Le ZDA lahko branijo Grenlandijo, je danes na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu dejal ameriški predsednik Donald Trump. Pozval je k takojšnjim pogajanjem za pridobitev otoka in dejal, da za dosego tega cilja ne bo uporabil sile. V govoru v nabito polni dvorani je sicer predvsem hvalil svoje politike v drugem mandatu. Med uspehi je med drugim navedel nizko inflacijo v ZDA in rast, kakršne da še nobena država ni doživela. ZDA so gospodarski motor planeta in ko Amerika cveti, cveti cel svet, je dejal, medtem ko je za Evropo ocenil, da ne gre v pravo smer. Za komentar smo prosili raziskovalca na Fakulteti za družbena vede dr. Farisa Kočana.
Informativni prispevki
Le ZDA lahko branijo Grenlandijo, je danes na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu dejal ameriški predsednik Donald Trump. Pozval je k takojšnjim pogajanjem za pridobitev otoka in dejal, da za dosego tega cilja ne bo uporabil sile. V govoru v nabito polni dvorani je sicer predvsem hvalil svoje politike v drugem mandatu. Med uspehi je med drugim navedel nizko inflacijo v ZDA in rast, kakršne da še nobena država ni doživela. ZDA so gospodarski motor planeta in ko Amerika cveti, cveti cel svet, je dejal, medtem ko je za Evropo ocenil, da ne gre v pravo smer. Za komentar smo prosili raziskovalca na Fakulteti za družbena vede dr. Farisa Kočana.
Informativni prispevki
Z velikim ekumenskim delavcem Silvestrom Gaberščkom smo se pogovarjali o glavnih dogodkih v tednu ekumenske osmine, govorili pa smo tudi, kje so še možna sodelovanja. Med drugim je navedel, da blizu Trebnjega in v Halozah nastajata ženska samostana Srbske pravoslavne cerkve, nekaj je tudi pravoslavnih župnij. Pravi, da bi na teh lokalnih območjih poiskali sodelovanje naši katoliški duhovniki z njimi, da bi se recimo skupaj zavzemali tudi za lokalne probleme ali iskanja rešitev. Sodelovanje sicer na nek način že obstaja, a bi bilo lahko mnogo več. Potem je tu tudi vprašanje najemanja sakralnih prostorov s strani drugih Cerkva, ki jih pravoslavni želijo čimbolj urediti po svojih navadah, npr. z ikonami itd. A kot pravi Gaberšček: »Nič ni bilo doslej uničenega, nič odstranjenega, samo dodani so bili elementi, ki so premakljivi.« Zato bi po njegovih besedah morda lahko prišli do kakšne skupne rešitve tam, kjer katoliške cerkve praktično niso več v uporabi.
Informativni prispevki
Z velikim ekumenskim delavcem Silvestrom Gaberščkom smo se pogovarjali o glavnih dogodkih v tednu ekumenske osmine, govorili pa smo tudi, kje so še možna sodelovanja. Med drugim je navedel, da blizu Trebnjega in v Halozah nastajata ženska samostana Srbske pravoslavne cerkve, nekaj je tudi pravoslavnih župnij. Pravi, da bi na teh lokalnih območjih poiskali sodelovanje naši katoliški duhovniki z njimi, da bi se recimo skupaj zavzemali tudi za lokalne probleme ali iskanja rešitev. Sodelovanje sicer na nek način že obstaja, a bi bilo lahko mnogo več. Potem je tu tudi vprašanje najemanja sakralnih prostorov s strani drugih Cerkva, ki jih pravoslavni želijo čimbolj urediti po svojih navadah, npr. z ikonami itd. A kot pravi Gaberšček: »Nič ni bilo doslej uničenega, nič odstranjenega, samo dodani so bili elementi, ki so premakljivi.« Zato bi po njegovih besedah morda lahko prišli do kakšne skupne rešitve tam, kjer katoliške cerkve praktično niso več v uporabi.
Informativni prispevki
V zadnjih tednih se Grenlandija vse pogosteje pojavlja v središču svetovne pozornosti. Zaradi podnebnih sprememb, strateške lege in naravnih bogastev se znova pojavljajo tudi geopolitične ambicije, zlasti iz smeri Združenih držav Amerike. A ob vseh analizah velikih sil pogosto ostaja preslišan glas ljudi, ki tam živijo. Kako te razmere doživljajo domačini in kako nanje gleda Cerkev? O tem smo se pogovarjali s p. Tomažem Majcnom, ki deluje v glavnem mestu Nuuk.
Informativni prispevki
V zadnjih tednih se Grenlandija vse pogosteje pojavlja v središču svetovne pozornosti. Zaradi podnebnih sprememb, strateške lege in naravnih bogastev se znova pojavljajo tudi geopolitične ambicije, zlasti iz smeri Združenih držav Amerike. A ob vseh analizah velikih sil pogosto ostaja preslišan glas ljudi, ki tam živijo. Kako te razmere doživljajo domačini in kako nanje gleda Cerkev? O tem smo se pogovarjali s p. Tomažem Majcnom, ki deluje v glavnem mestu Nuuk.
Informativni prispevki
Urednik pri Ognjišču Silvester Čuk, ki je umrl v sredo zvečer v izolski bolnišnici, bo pokopan v Kopru. Pogreb bo naslednji petek, 16. januarja. Od 10. ure naprej bo Silvester Čuk ležal v koprski stolnici, opoldne pa bo pogrebna sveta maša, ki jo bo ob somaševanju duhovnikov daroval zaslužni škof Jurij Bizjak. Po maši bodo telo rajnega položili v grob na koprskem pokopališču. Škof Bizjak je bil desetletja tesno povezan s Silvestrom Čukom. Prisluhnite, kaj je povedal o njem-
Informativni prispevki
Urednik pri Ognjišču Silvester Čuk, ki je umrl v sredo zvečer v izolski bolnišnici, bo pokopan v Kopru. Pogreb bo naslednji petek, 16. januarja. Od 10. ure naprej bo Silvester Čuk ležal v koprski stolnici, opoldne pa bo pogrebna sveta maša, ki jo bo ob somaševanju duhovnikov daroval zaslužni škof Jurij Bizjak. Po maši bodo telo rajnega položili v grob na koprskem pokopališču. Škof Bizjak je bil desetletja tesno povezan s Silvestrom Čukom. Prisluhnite, kaj je povedal o njem-
Informativni prispevki
Na uredništvu in upravi Ognjišča pa je bil dolgoletni sopotnik Silvestra Čuka urednik Ognjišča Božo Rustja.
Informativni prispevki
Na uredništvu in upravi Ognjišča pa je bil dolgoletni sopotnik Silvestra Čuka urednik Ognjišča Božo Rustja.
Srečanja
V oddaji Srečanja smo gostili zelo prijetno sogovornico redovnico notredamko sestro Slavko Cekuta iz Novega mesta. Bila je katehistinja, delala je z mladimi in se več let kalila na misijonu njihovega reda v Albaniji. Danes je med drugim prostovoljka Škofijske karitas Novo mesto, obiskuje tudi starejše in onemogle v lokalnem Domu ter sodeluje v projektu Zdravilna beseda. Spregovorila je tudi o soočanju z boleznijo. Vse preizkušnje so jo spremenile in poglobile njeno duhovno življenje ter odnos do dela.
Svetovalnica
Naš gost je bil dr. Janez Rifel, specialist družinske medicine, ki je odgovarjal na vprašanja poslušalcev. Začeli pa smo s temo: povratna tabletka. Gre za postopek, pri katerem se poskuša z dodatkom hormona progesterona razveljaviti učinek prve tablete za sprožitev kemičnega splava. Kako deluje ta metoda, komu je namenjena in kakšna je njena učinkovitost?
Za življenje
Doc. dr. Drago Jerebic, profesor pri Katedri za zakonsko in družinsko terapijo ter psihologijo in sociologijo religije na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, je bil sogovornik na godovni dan don Boska, ustanovitelja salezijancev, zato smo pogovor začeli najprej z učinkovitostjo njegovega vzgojnega delovanja med mladimi. Deluje še danes in če, zakaj? V čem mu velja slediti? V nadaljevanju smo razprostrli še nekaj perečih vprašanj s področja medosebnih odnosov. Skupaj z ženo vodita tudi Družinski inštitut Bližina.
Kmetijska oddaja
Najprej smo podčrtali aktualno stanje v kmetijstvu in napovedani protest kmetov, v nadaljevanju oddaje pa smo se posvetili razmišljanju, kako vse to vpliva na prevzemanje kmetij s strani mladih.
Doživetja narave
Tokrat smo se naravi posvetili s pogovorom o festivalu, na katerem se bo februarja v jubilejni izvedbi odvrtelo 34 gorniških filmov. Vsebino filmskega in spremljevalnega programa nam je predstavil direktor festivala Silvo Karo, scenaristka Zapisanih gora Mojca Volkar Trobevšek pa nas je popeljala v zakulisje nastajanja filma o 130 letni zgodovini Planinskega vestnika.
Spoznanje več, predsodek manj
V tokratni oddaji je bil z nami dr. Žiga Turk, profesor in kritični opazovalec dogajanja v družbi. Sam opaža, kako smo lahka tarča zaplinjanja resničnosti, v oddaji je postregel s konkretnimi primeri. Kako v tej luči spremljati predvolilno kampanjo, kako slediti medijskim objavam in objavam na družbenih omrežjih, kakšna je naša odgovornost kot volivca in kakšna odgovornost politike?
Via positiva
»Človek današnjega časa je človek horizontale, ne pa vertikale. Borimo se za najboljšo osebno pot, privatno in službeno življenje. Past pri tem je, da postajamo sami svoj bogec. Globalisti imajo drug pogled na svet, kot ljudje, zelo zasidrani v duhovnosti.« Avtor zapisanega je dr. Peter Millonig, pravnik, ekonomist, poslovnež, publicist in avtor trilogije duhovne proze »Zasidran v veri», ki je izšla pri Založbi Ognjišče.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovencem po svetu in domovini
Osrednja prireditev Slovencev v Italiji ob Prešernovem dnevu vsako leto poteka drugje: eno leto na Tržaškem, drugo na Goriškem in tretje na Videmskem. Pripravljata jo obe krovni organizaciji slovenske manjšine, Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza. Letos bo to nedeljo v Kulturnem domu v Trstu in bo potekala pod častnim pokroviteljstvom predsednikov obeh držav. Program je pripravila Glasbena matica, naslov so mu dali po noveli Borisa Pahorja Grmada v pristanu, ki jo je v verze prelila Nina Pahor, glasbo je za simfonični orkester, mešani pevski zbor in solista napisal Patrick Quaggiato. Gre za novo, izvirno glasbeno delo, ki skozi umetniški izraz odpira temeljna vprašanja zgodovinskega spomina, identitete in človeškega dostojanstva. Slavnostna govornica bo igralka Ilaria Bergnach. Krovni organizaciji bosta podelili nagradi za življenjsko delo pri kulturnem udejstvovanju.
Kulturni utrinki
Društvo katoliških pedagogov Slovenije je izdalo zbornik z naslovom: »Vzgoja za ljubezen do domovine in države: Korenine narodovega telesa«, ki vsebuje prispevke iz 7. mednarodne konference z istim naslovom. Ob tematiki ljubezni do domovine so bili predstavljeni tudi prispevki, ki so povezani s slovensko kulturo in o tem nam je v luči slovenskega kulturnega praznika spregovorila sourednica zbornika Marija Pisk.