V zadnjih letih je postalo nekako samoumevno, da so denar za izvajanje programov na socialnem področju večinoma dobivale le levičarske nevladne organizacije. Za vtis pluralnosti so bile izjeme kakšne dobrodelne organizacije. Zato je tokratni uspeh več organizacij s konservativnimi vrednotami na razpisu za sofinanciranje projektov za pomoč najbolj ranljivim skupinam zaradi epidemije pričakovano razbesenel levičarske aktiviste in medije. V središču medijskega viharja se je znašel zlasti projekt Zavoda za kulturo življenja Iskreni in z njim minister Janez Cigler Kralj. Ta se je med ustanovitelje Zavoda zapisal šele pred dvema letoma in se iz tega umaknil preden je bil izvoljen za ministra. Navedbe, da je soustanovitelj zavoda torej ne držijo. Minister je tudi sicer zavrnil vse očitke, ki v zvezi z razpisom letijo nanj.
Vse se začne z razpisom. »Opažamo, da so (v njih zahtevane) večinoma zelo enostranske vrednote, neke agende, ki so zagotovo levičarkse agende, in potem se mi na veliko razpisov niti ne prijavljamo,« je pojasnil direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk.
Če levičarske nevladne organizacije ne bi dobile denarja iz javnih sredstev, bi propadle. Večino teh organizacij namreč kar v 80-ih ali 90-ih odstotkih financira država. Komentator na portalu Domovina.je Peter Merše je zbral podatke, koliko denarja so v zadnjih treh letih dobile nekatere organizacije, ki se ukvarjajo z LGBT vsebino. »Legebitra recimo v zadnjih treh letih 1,2 milijona evrov, društvo Škuc 1,2 milijona iz javnih sredstev, parada ponosa 150 tisoč evrov, društvo za integracijo homoseksualcev Enakopravni pod Mavrico skoraj 187 tisoč evrov v zadnjih treh letih, medtem ko je Zavod Iskreni v tem istem času iz javnih sredtev dobil 20 tisoč evrov.«
Tokrat je bil razpis relativno odprte narave. Ministrstvo za delo je dalo pobudo organizacijam, da pripravijo program, ki ga že izvajajo oziroma bo pomagal ljudem pri odpravi posledic epidemije. Zato se je lahko prijavil tudi Zavod Iskreni, ki se že več kot 15 let posveča odpravi in lajšanju stisk mladih, zakoncev, staršev in družin.
Minister Janez Cigler Kralj vse očitke v zvezi z razpisom zavrača. Tako v Zavodu Iskreni kot na ministrstvu je izločen iz vseh postopkov, ki bi bili lahko potencialno konfliktni.
»Vsaka vloga je morala biti pregledana neodvisno s strani treh članov komisije. In jaz kot minister lahko samo verjamem in zaupam, da je komisija svoje delo opravila strokovno,« je povedal minister Cigler Kralj.
A pritisk levih strank se le še stopnjuje, pri tem pa gre predvsem za preusmerjanje pozornosti s parodije vlaganja nezaupnice vladi, meni direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk.
V zadnjih letih je postalo nekako samoumevno, da so denar za izvajanje programov na socialnem področju večinoma dobivale le levičarske nevladne organizacije. Za vtis pluralnosti so bile izjeme kakšne dobrodelne organizacije. Zato je tokratni uspeh več organizacij s konservativnimi vrednotami na razpisu za sofinanciranje projektov za pomoč najbolj ranljivim skupinam zaradi epidemije pričakovano razbesenel levičarske aktiviste in medije. V središču medijskega viharja se je znašel zlasti projekt Zavoda za kulturo življenja Iskreni in z njim minister Janez Cigler Kralj. Ta se je med ustanovitelje Zavoda zapisal šele pred dvema letoma in se iz tega umaknil preden je bil izvoljen za ministra. Navedbe, da je soustanovitelj zavoda torej ne držijo. Minister je tudi sicer zavrnil vse očitke, ki v zvezi z razpisom letijo nanj.
Vse se začne z razpisom. »Opažamo, da so (v njih zahtevane) večinoma zelo enostranske vrednote, neke agende, ki so zagotovo levičarkse agende, in potem se mi na veliko razpisov niti ne prijavljamo,« je pojasnil direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk.
Če levičarske nevladne organizacije ne bi dobile denarja iz javnih sredstev, bi propadle. Večino teh organizacij namreč kar v 80-ih ali 90-ih odstotkih financira država. Komentator na portalu Domovina.je Peter Merše je zbral podatke, koliko denarja so v zadnjih treh letih dobile nekatere organizacije, ki se ukvarjajo z LGBT vsebino. »Legebitra recimo v zadnjih treh letih 1,2 milijona evrov, društvo Škuc 1,2 milijona iz javnih sredstev, parada ponosa 150 tisoč evrov, društvo za integracijo homoseksualcev Enakopravni pod Mavrico skoraj 187 tisoč evrov v zadnjih treh letih, medtem ko je Zavod Iskreni v tem istem času iz javnih sredtev dobil 20 tisoč evrov.«
Tokrat je bil razpis relativno odprte narave. Ministrstvo za delo je dalo pobudo organizacijam, da pripravijo program, ki ga že izvajajo oziroma bo pomagal ljudem pri odpravi posledic epidemije. Zato se je lahko prijavil tudi Zavod Iskreni, ki se že več kot 15 let posveča odpravi in lajšanju stisk mladih, zakoncev, staršev in družin.
Minister Janez Cigler Kralj vse očitke v zvezi z razpisom zavrača. Tako v Zavodu Iskreni kot na ministrstvu je izločen iz vseh postopkov, ki bi bili lahko potencialno konfliktni.
»Vsaka vloga je morala biti pregledana neodvisno s strani treh članov komisije. In jaz kot minister lahko samo verjamem in zaupam, da je komisija svoje delo opravila strokovno,« je povedal minister Cigler Kralj.
A pritisk levih strank se le še stopnjuje, pri tem pa gre predvsem za preusmerjanje pozornosti s parodije vlaganja nezaupnice vladi, meni direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk.
V zadnjih letih je postalo nekako samoumevno, da so denar za izvajanje programov na socialnem področju večinoma dobivale le levičarske nevladne organizacije. Za vtis pluralnosti so bile izjeme kakšne dobrodelne organizacije. Zato je tokratni uspeh več organizacij s konservativnimi vrednotami na razpisu za sofinanciranje projektov za pomoč najbolj ranljivim skupinam zaradi epidemije pričakovano razbesenel levičarske aktiviste in medije. V središču medijskega viharja se je znašel zlasti projekt Zavoda za kulturo življenja Iskreni in z njim minister Janez Cigler Kralj. Ta se je med ustanovitelje Zavoda zapisal šele pred dvema letoma in se iz tega umaknil preden je bil izvoljen za ministra. Navedbe, da je soustanovitelj zavoda torej ne držijo. Minister je tudi sicer zavrnil vse očitke, ki v zvezi z razpisom letijo nanj.
Vse se začne z razpisom. »Opažamo, da so (v njih zahtevane) večinoma zelo enostranske vrednote, neke agende, ki so zagotovo levičarkse agende, in potem se mi na veliko razpisov niti ne prijavljamo,« je pojasnil direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk.
Če levičarske nevladne organizacije ne bi dobile denarja iz javnih sredstev, bi propadle. Večino teh organizacij namreč kar v 80-ih ali 90-ih odstotkih financira država. Komentator na portalu Domovina.je Peter Merše je zbral podatke, koliko denarja so v zadnjih treh letih dobile nekatere organizacije, ki se ukvarjajo z LGBT vsebino. »Legebitra recimo v zadnjih treh letih 1,2 milijona evrov, društvo Škuc 1,2 milijona iz javnih sredstev, parada ponosa 150 tisoč evrov, društvo za integracijo homoseksualcev Enakopravni pod Mavrico skoraj 187 tisoč evrov v zadnjih treh letih, medtem ko je Zavod Iskreni v tem istem času iz javnih sredtev dobil 20 tisoč evrov.«
Tokrat je bil razpis relativno odprte narave. Ministrstvo za delo je dalo pobudo organizacijam, da pripravijo program, ki ga že izvajajo oziroma bo pomagal ljudem pri odpravi posledic epidemije. Zato se je lahko prijavil tudi Zavod Iskreni, ki se že več kot 15 let posveča odpravi in lajšanju stisk mladih, zakoncev, staršev in družin.
Minister Janez Cigler Kralj vse očitke v zvezi z razpisom zavrača. Tako v Zavodu Iskreni kot na ministrstvu je izločen iz vseh postopkov, ki bi bili lahko potencialno konfliktni.
»Vsaka vloga je morala biti pregledana neodvisno s strani treh članov komisije. In jaz kot minister lahko samo verjamem in zaupam, da je komisija svoje delo opravila strokovno,« je povedal minister Cigler Kralj.
A pritisk levih strank se le še stopnjuje, pri tem pa gre predvsem za preusmerjanje pozornosti s parodije vlaganja nezaupnice vladi, meni direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk.
Informativni prispevki
Na volilnem kongresu NSi 13. septembra je bil za novega predsednika stranke izvoljen Jernej Vrtovec. Postal je četrti vodja stranke v 25 letih njenega obstoja. Delegati so mu namenili 85 odstotkov glasov. Z njim smo se pogovarjali o tem, kako bo ohranjal enotnost stranke, kakšna je njegova vizija in na kaj cilja v bližajoči se volilni kampanji.
Informativni prispevki
Na volilnem kongresu NSi 13. septembra je bil za novega predsednika stranke izvoljen Jernej Vrtovec. Postal je četrti vodja stranke v 25 letih njenega obstoja. Delegati so mu namenili 85 odstotkov glasov. Z njim smo se pogovarjali o tem, kako bo ohranjal enotnost stranke, kakšna je njegova vizija in na kaj cilja v bližajoči se volilni kampanji.
Informativni prispevki
Za oddajo Mozaik dneva smo se s političnim komentatorjem Miranom Videtičem pogovarjali o aktualnih političnih temah – od interpelacije zoper ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca, javnomnenjskih gibanj, prihajajočih kongresov političnih strank, pa do širše ocene političnega dogajanja pred volitvami.
Informativni prispevki
Za oddajo Mozaik dneva smo se s političnim komentatorjem Miranom Videtičem pogovarjali o aktualnih političnih temah – od interpelacije zoper ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca, javnomnenjskih gibanj, prihajajočih kongresov političnih strank, pa do širše ocene političnega dogajanja pred volitvami.
Informativni prispevki
P. Branko Cestnik je komentiral uboj ameriškega konservativnega komentatorja Charlieja Kirka, ki je bil ustreljen med nastopom na univerzitetnem kampusu v Utahu.
Informativni prispevki
P. Branko Cestnik je komentiral uboj ameriškega konservativnega komentatorja Charlieja Kirka, ki je bil ustreljen med nastopom na univerzitetnem kampusu v Utahu.
Informativni prispevki
Obeležujemo svetovni dan preprečevanja samomora, ki pusti strašne posledice za bližnje. Še posebej globoka bolečina zareže v starše, če si njihov otrok sam vzame življenje. V Ignacijevem domu v Ljubljani zato žalujoče starše, ki so otroka izgubili zaradi samomora, vabijo na trimesečni program, ki bo ob četrtkih od 18. septembra do 27. novembra od 17. do 19. ure. Vodil ga bo p. Ivan Platovnjak.
Informativni prispevki
Obeležujemo svetovni dan preprečevanja samomora, ki pusti strašne posledice za bližnje. Še posebej globoka bolečina zareže v starše, če si njihov otrok sam vzame življenje. V Ignacijevem domu v Ljubljani zato žalujoče starše, ki so otroka izgubili zaradi samomora, vabijo na trimesečni program, ki bo ob četrtkih od 18. septembra do 27. novembra od 17. do 19. ure. Vodil ga bo p. Ivan Platovnjak.
Informativni prispevki
Konec tedna, od 12. do 14. septembra, bodo le nekaj kilometrov čez mejo z Italijo potekali že 60. Študijski dnevi Draga, ki so edinstven prostor pogovora, kritičnega razmišljanja in skupnega iskanja za pereča družbena vprašanja. Z novinarko, kulturno delavko in podpredsednico Slovenske prosvete Bredo Susič, ki povezuje katoliška prosvetna in kulturna društva na Tržaškem, se je pogovarjala Meta Potočnik.
Informativni prispevki
Konec tedna, od 12. do 14. septembra, bodo le nekaj kilometrov čez mejo z Italijo potekali že 60. Študijski dnevi Draga, ki so edinstven prostor pogovora, kritičnega razmišljanja in skupnega iskanja za pereča družbena vprašanja. Z novinarko, kulturno delavko in podpredsednico Slovenske prosvete Bredo Susič, ki povezuje katoliška prosvetna in kulturna društva na Tržaškem, se je pogovarjala Meta Potočnik.
Informativni prispevki
Kot otrok je s. Christine Mynsong opazovala sestre misijonarke Marije Pomočnice Kristjanov, kako obiskujejo družine, hodijo po vaseh, kako molijo. »To me je zelo navdihovalo. Med počitnicami sem svoj čas razdelila: dva tedna sem bila doma, dva tedna pa v samostanu, da sem s sestrami hodila po vaseh,« je povedala v pogovoru. Kot mlada se je tudi sama pridružila novemu redu sester, ki izhaja iz salezijanske karizme. Kaj sestre delajo in kje vse so navzoče, pa boste slišali v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve.
Informativni prispevki
Kot otrok je s. Christine Mynsong opazovala sestre misijonarke Marije Pomočnice Kristjanov, kako obiskujejo družine, hodijo po vaseh, kako molijo. »To me je zelo navdihovalo. Med počitnicami sem svoj čas razdelila: dva tedna sem bila doma, dva tedna pa v samostanu, da sem s sestrami hodila po vaseh,« je povedala v pogovoru. Kot mlada se je tudi sama pridružila novemu redu sester, ki izhaja iz salezijanske karizme. Kaj sestre delajo in kje vse so navzoče, pa boste slišali v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve.
Informativni prispevki
Radijsko kolesarjenje nas letos vodi skozi vrsto krajev in skritih kotičkov Primorsko-Notranjske regije. Nekaj teh nam je v pogovoru predstavila turistična vodnica Alenka Veber z Rihtarjeve domačije na Babnem polju.
Informativni prispevki
Radijsko kolesarjenje nas letos vodi skozi vrsto krajev in skritih kotičkov Primorsko-Notranjske regije. Nekaj teh nam je v pogovoru predstavila turistična vodnica Alenka Veber z Rihtarjeve domačije na Babnem polju.
Informativni prispevki
Poslanci Gibanja Svoboda, SD in Levica so zakon o medijih podprli, saj da zakon ščiti neodvisnost medijev. Izpostavili so, da mora tudi država poskrbeti za stabilno financiranje medijev kot četrte veje oblasti. Opozicija medtem meni, da je zakon slab. V SDS in NSi so med neprimernimi določili izpostavili pristransko določanje državne pomoči ter širjenje pooblastil Agenciji za varstvo konkurence, ki bo pristojna za presojo medijske koncentracije. Spremembe so potrebne, a politika je ta zakon izrabila, da si utrdi svoj vpliv na medijsko krajino, pa je opozoril urednik spletnega portala Zanima.me Rok Čakš.
Informativni prispevki
Poslanci Gibanja Svoboda, SD in Levica so zakon o medijih podprli, saj da zakon ščiti neodvisnost medijev. Izpostavili so, da mora tudi država poskrbeti za stabilno financiranje medijev kot četrte veje oblasti. Opozicija medtem meni, da je zakon slab. V SDS in NSi so med neprimernimi določili izpostavili pristransko določanje državne pomoči ter širjenje pooblastil Agenciji za varstvo konkurence, ki bo pristojna za presojo medijske koncentracije. Spremembe so potrebne, a politika je ta zakon izrabila, da si utrdi svoj vpliv na medijsko krajino, pa je opozoril urednik spletnega portala Zanima.me Rok Čakš.
Naš gost
Papež Leon je za tretjega škofa v Murski Soboti imenoval dr. Janeza Kozinca, duhovnika celjske škofije, ki je v zadnjih letih skrbel za vzgojo bodočih duhovnikov. Z njim smo se pogovarjali, kako sta ga zaznamovali družina in domača župnija, pa o zanimivem odgovoru na božji klic v duhovništvo, potem ko je že opravil doktorat iz kemije. Povprašali smo ga tudi o občutkih, ki so ga prevevali, ko so ga prosili naj prevzame službo škofa, on pa si je želel dela na župniji, pa o načrtih za prve korake v tej službi.
Spoznanje več, predsodek manj
Parlamentarna jesen se je začela in politični oder je vse bolj poln novih in starih igralcev, ki iščejo podporo volivcev. Toda ljudje so naveličani praznih obljub in zahtevajo dejanja. Kakšne so strategije strank in kam vse to pelje, sta poskušala gosta odgovoriti v tokratni oddaji.
Kmetijska oddaja
Naša gostja v osrednjem delu oddaje je bila Barbara Beci, dr. vet. med., evropska specialistka za zdravje goveda, ki dela na veterinarski fakulteti Univerze v Gentu v Belgiji, med drugim tudi kot terenska veterinarka. Spregovorila je o izkušnjah po lanski epidemiji bolezni modrikastega jezika v Belgiji, ki lahko pridejo zelo prav slovenskim rejcem pri spopadanju z boleznijo.
Naš pogled
Pogovarjajmo se.
V tej luči mi močno odzvanjajo Kirkove besede, ki jih je izrekel v pogovoru s predstavnikom drugega pola. Slednji ga je namreč žalil in mu očital marsikaj. Kirk mu je večkrat ponovil povabilo k pogovoru, nato pa je dejal nekako takole: »Moramo se pogovarjati, da preprečimo državljansko vojno«.
Naj bo to njegovo sporočilo spodbuda tudi nam, ko se zdi, da zaradi napetosti na več ravneh grozijo nove vojne. Bodimo zato tisti, ki ne prilivajo olja na ogenj, ampak iščimo dialog, sočutje, odprtost srca in mir. In predvsem molimo za mir.
Svetovalnica
V času radijske Svetovalnice so bile na sporedu Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček.
Otok
Tokrat smo prisluhnili delu mladega pesnika Timoteja Novakovića, ki je napisal odbite pesmi in jih zbral v zbirko Inokulum.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Pogovor o
Na študijskih dnevih Draga 2025, ki so potekali pretekli konec tedna, je bila ena od razprav namenjena razmisleku o geopolitičnih razmerah v svetu, ki ga ogrožajo vojne in različne napetosti. O tem so spregovorili pravnik in diplomat dr. Božo Cerar, duhovnik in prvi vojaški vikar v Sloveniji dr. Jože Plut ter novinar in vojni dopisnik dr. Valentin Areh, ki ste jim lahko prisluhnili tudi v oddaji.
Slovencem po svetu in domovini
Na Borznem trgu v Trstu bo od jutri do sobote potekal festival Slovencev v Italiji, Slofest. V velikem prireditvenem šotoru in naselju hišk ob njem se bodo predstavljale slovenske ustanove v Italiji. Program bo pester in bogat ter prinaša: koncerte, gledališke predstave, literarna srečanja, okrogle mize, vodene oglede medkulturnega Trsta, razstave ter številne druge kulturne vsebine. Posebna novost letošnje izvedbe je obisk šol jutri in v petek dopoldne. Tako slovenske kot italijanske šole bodo vključene v raznolik šolski kulturni program, organizator pa predvideva obisk približno 3000 otrok in mladih. Festival Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji prireja v soorganizaciji Občine Trst in v sodelovanju z drugimi ustanovami Slovencev v Italiji in veliko mrežo sodelujočih društev podpornikov, pokroviteljev in partnerjev iz Italije in Slovenije. Slofest je bil prvič prirejen leta 2013, odtlej pa poteka praviloma vsako drugo leto. Letos bo na vrsti že 7. izvedba.