Informativni prispevki
Velik del predvolilne kampanje bo očitno tekel izven klasičnih medijev kot so časopisi in javna televizija, kjer je trenutna vlada izvedla t.i. očiščenje janšistov, to je tistih, ki mislijo in gledajo na svet drugače kakor oni, pravi direktor Planeta TV in odgovorni urednik informativne oddaje Planet 18 Uroš Urbanija. Kaj pomenijo za stabilnost demokracije pri nas vladni poskusi utišanja drugače mislečih na družbenih omrežjih in zakaj je sam dobil tožbo proti Vesni Vuković in portalu Necenzurirano?
Informativni prispevki
Velik del predvolilne kampanje bo očitno tekel izven klasičnih medijev kot so časopisi in javna televizija, kjer je trenutna vlada izvedla t.i. očiščenje janšistov, to je tistih, ki mislijo in gledajo na svet drugače kakor oni, pravi direktor Planeta TV in odgovorni urednik informativne oddaje Planet 18 Uroš Urbanija. Kaj pomenijo za stabilnost demokracije pri nas vladni poskusi utišanja drugače mislečih na družbenih omrežjih in zakaj je sam dobil tožbo proti Vesni Vuković in portalu Necenzurirano?
Informativni prispevki
Predlani je bila v Državnem zboru ustanovljena preiskovalna komisija, ki naj bi razjasnila vprašanja mnogih staršev: kam so izginili njihovi dojenčki? Gre za usodo približno dvajset tisoč otrok, ki jih pogrešajo od leta 1975 do leta 1990. Na vprašanja Mateje Subotičanec sta odgovarjali predsednica društva Izgubljeni otroci Simona Šelemet Kalan in predsednica preiskovalne komisije in poslanka SDS Alenka Jeraj.
Informativni prispevki
Predlani je bila v Državnem zboru ustanovljena preiskovalna komisija, ki naj bi razjasnila vprašanja mnogih staršev: kam so izginili njihovi dojenčki? Gre za usodo približno dvajset tisoč otrok, ki jih pogrešajo od leta 1975 do leta 1990. Na vprašanja Mateje Subotičanec sta odgovarjali predsednica društva Izgubljeni otroci Simona Šelemet Kalan in predsednica preiskovalne komisije in poslanka SDS Alenka Jeraj.
Informativni prispevki
Pogajanja o iranskem jedrskem in raketnem programu, ki so se začela v Ženevi in se bodo nadaljevala na Dunaju, potekajo v času izjemno zaostrenih razmer na Bližnjem vzhodu. Nekdanji diplomat in državni sekretar Tone Kajzer ocenjuje, da je Iran eden ključnih, a nepredvidljivih dejavnikov regije. Po njegovih besedah je težko napovedati hiter razplet, vendar pričakuje postopno umirjanje razmer, ki bi lahko prineslo olajšanje predvsem iranskemu prebivalstvu, ki živi v težkih razmerah.
Prisotnost ameriških vojaških sil razume kot del diplomatskega pritiska. »Diplomacija brez realne moči v ozadju ne deluje,« poudarja, ob tem pa dodaja, da uporaba sile ne sme biti cilj, temveč sredstvo odvračanja. Bližnji vzhod ostaja strateško ključen zaradi energetike in globalnih dobavnih poti, pomembno vlogo pa ima tudi Kitajska, ki po njegovem ni pasivna opazovalka svetovnih napetosti.
Kajzer svetovne dogodke umešča v širši proces preoblikovanja globalnega reda, kjer se svet vse bolj deli med demokratične in avtoritarne modele upravljanja. Konflikti na Bližnjem vzhodu, vojna v Ukrajini in rivalstvo velikih sil so med seboj povezani deli iste geopolitične slike.
Glede vojne v Ukrajini meni, da si evropski voditelji mir iskreno želijo, vendar agresija Rusije ogroža evropsko varnostno arhitekturo, zato Evropa ne sme popustiti. Nadaljnja pomoč Ukrajini je po njegovem tudi sporočilo, da kršenje mednarodnega prava ne sme postati sprejemljivo. Slovenija pa po njegovih besedah pri tem ne more ostati nevtralna opazovalka, saj je del evropskega in evroatlantskega prostora.
Informativni prispevki
Pogajanja o iranskem jedrskem in raketnem programu, ki so se začela v Ženevi in se bodo nadaljevala na Dunaju, potekajo v času izjemno zaostrenih razmer na Bližnjem vzhodu. Nekdanji diplomat in državni sekretar Tone Kajzer ocenjuje, da je Iran eden ključnih, a nepredvidljivih dejavnikov regije. Po njegovih besedah je težko napovedati hiter razplet, vendar pričakuje postopno umirjanje razmer, ki bi lahko prineslo olajšanje predvsem iranskemu prebivalstvu, ki živi v težkih razmerah.
Prisotnost ameriških vojaških sil razume kot del diplomatskega pritiska. »Diplomacija brez realne moči v ozadju ne deluje,« poudarja, ob tem pa dodaja, da uporaba sile ne sme biti cilj, temveč sredstvo odvračanja. Bližnji vzhod ostaja strateško ključen zaradi energetike in globalnih dobavnih poti, pomembno vlogo pa ima tudi Kitajska, ki po njegovem ni pasivna opazovalka svetovnih napetosti.
Kajzer svetovne dogodke umešča v širši proces preoblikovanja globalnega reda, kjer se svet vse bolj deli med demokratične in avtoritarne modele upravljanja. Konflikti na Bližnjem vzhodu, vojna v Ukrajini in rivalstvo velikih sil so med seboj povezani deli iste geopolitične slike.
Glede vojne v Ukrajini meni, da si evropski voditelji mir iskreno želijo, vendar agresija Rusije ogroža evropsko varnostno arhitekturo, zato Evropa ne sme popustiti. Nadaljnja pomoč Ukrajini je po njegovem tudi sporočilo, da kršenje mednarodnega prava ne sme postati sprejemljivo. Slovenija pa po njegovih besedah pri tem ne more ostati nevtralna opazovalka, saj je del evropskega in evroatlantskega prostora.
Informativni prispevki
V patriarhalni katedrali Kristusovega vstajenja Ukrajinske grško-katoliške cerkve v Kijevu so v torek pripravili molitev, na kateri so se zbrali duhovniki, mednarodni partnerji Karitas in verniki. Skupaj so počastili spomin na tiste, ki jih je prizadela vojna, in molili za mir. Dogodek je bilo mogoče spremljati tudi preko youtube kanala ali zoom povezave. Pogovarjali smo se s sodelavko Caritas Spes Miro Milavec, ki živi v Kijevu.
Informativni prispevki
V patriarhalni katedrali Kristusovega vstajenja Ukrajinske grško-katoliške cerkve v Kijevu so v torek pripravili molitev, na kateri so se zbrali duhovniki, mednarodni partnerji Karitas in verniki. Skupaj so počastili spomin na tiste, ki jih je prizadela vojna, in molili za mir. Dogodek je bilo mogoče spremljati tudi preko youtube kanala ali zoom povezave. Pogovarjali smo se s sodelavko Caritas Spes Miro Milavec, ki živi v Kijevu.
Informativni prispevki
Nekdanji urednik in novinar, danes pa sodelavec v Klubu slovenskih podjetnikov (SBC) Gregor Trebušak je v pogovoru za Radio Ognjišče opozoril, da slovensko gospodarstvo najbolj duši nepredvidljivost – občutek, da se pravila igre spreminjajo čez noč. Dotaknil se je tudi razmer v družinskih podjetjih, odnosa politike do podjetništva, pa tudi tega, kako se volilna kampanja spreminja v času družbenih omrežij, vplivnežev in umetne inteligence.
Informativni prispevki
Nekdanji urednik in novinar, danes pa sodelavec v Klubu slovenskih podjetnikov (SBC) Gregor Trebušak je v pogovoru za Radio Ognjišče opozoril, da slovensko gospodarstvo najbolj duši nepredvidljivost – občutek, da se pravila igre spreminjajo čez noč. Dotaknil se je tudi razmer v družinskih podjetjih, odnosa politike do podjetništva, pa tudi tega, kako se volilna kampanja spreminja v času družbenih omrežij, vplivnežev in umetne inteligence.
Informativni prispevki
»Izjava podpredsednika Zveze pacientov Slovenije Francija Gerbca, da »odgovornost nastalo nosijo vodstva zdravstvenih domov in celotne pediatrične stroke, ki je pristala na to, da imamo tako veliko število odraslih oseb, ki zasedejo mest pri pediatrih« je posplošena in zavajajoča ter dobro odraža to, kar želijo javnosti prikazati odgovorni na Ministrstvu za zdravje in Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, opozarja pediatrinja Marija Burnik dr. med..
Informativni prispevki
»Izjava podpredsednika Zveze pacientov Slovenije Francija Gerbca, da »odgovornost nastalo nosijo vodstva zdravstvenih domov in celotne pediatrične stroke, ki je pristala na to, da imamo tako veliko število odraslih oseb, ki zasedejo mest pri pediatrih« je posplošena in zavajajoča ter dobro odraža to, kar želijo javnosti prikazati odgovorni na Ministrstvu za zdravje in Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, opozarja pediatrinja Marija Burnik dr. med..
Informativni prispevki
Po prvih predvolilnih soočenjih je politični komentator in profesor dr. Peter Gregorčič ocenil, da resnejših presenečenj za zdaj še ni, vendar pa se po njegovem mnenju kampanja razvija drugače kot v preteklih volilnih ciklih. V ospredju sta namreč prvič po daljšem času dva politična akterja, katerih politični profil je volivcem že dobro znan.
Informativni prispevki
Po prvih predvolilnih soočenjih je politični komentator in profesor dr. Peter Gregorčič ocenil, da resnejših presenečenj za zdaj še ni, vendar pa se po njegovem mnenju kampanja razvija drugače kot v preteklih volilnih ciklih. V ospredju sta namreč prvič po daljšem času dva politična akterja, katerih politični profil je volivcem že dobro znan.
Informativni prispevki
Grkokatliška bogoslužja so ob obletnici vojne pretekli konec tedna potekala tudi v Ljubljani. Duhovnik in škofov pooblaščenec za begunce v Sloveniji Ivan Skalivsky meni, da kot kristjani ne moremo ostati ravnodušni.
Informativni prispevki
Grkokatliška bogoslužja so ob obletnici vojne pretekli konec tedna potekala tudi v Ljubljani. Duhovnik in škofov pooblaščenec za begunce v Sloveniji Ivan Skalivsky meni, da kot kristjani ne moremo ostati ravnodušni.
Svetovalnica
Tokratno oddajo smo posvetili bontonu. Z nami je bila strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk, ki je osvežila nekaj poglavij iz ‚stare šole’ bontona ter odgovarjala na vaša vprašanja.
Srečanja
Za nami je referendum, na katerem smo zavrnili zakon, ki bi omogočil samomor s pomočjo. V veliki večini so bili proti zakonu prav zdravniki, ki so se na družabnih omrežjih preimenovali v zdravnike za paliativno oskrbo. Prav to je namreč eden od osrednjih izzivov, če želimo neozdravljivo bolnim resnično pomagati. V oddaji Srečanja smo gostili tri ugledne zdravnike iz Štajerske, ki so spregovorili o pomenu paliativne oskrbe, izobraževanju laikov na tem področju in odnosu naše družbe do bolezni in umiranja. Skupaj bomo iskali načine, kako postati bolj sočutna družba, v kateri se bo vsak počutil sprejetega.
Kmetijska oddaja
V osrednjem delu nedeljske kmetijske oddaje je mag. Jožete Mohar, iz semenarske hiše Agrosaat, svetoval o dognojevanju ozimin in setvi jarin. Mokro in mrzlo vreme namreč letos zelo ovira eno in drugo.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 27. februar 2026 ob 05-ih
Sol in luč
Čustveni in občutljivi ljudje so obravnavani kot krhki, naivni in neumni. Škodoželjnosti si ne morejo zamišljati, zato so zelo ranljivi, če naletijo na manipulatorje. Psihoterapevtka Christel Petitcollin je v svoji dolgoletni praksi naletela na množico ljudi, ki so bili, kot so se imenovali sami, kot iz drugega planeta. V svoji knjigi z naslovom Kako razmišljati manj (založba Učila), je opisala pasti s katerimi se spopadajo in rešitve, kako izklopiti možgane, ki nenehno analizirajo in meljejo podrobnosti medosebnih odnosov.
Spoznanje več, predsodek manj
Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18.
Kulturni utrinki
V spomin na opernega pevca Jože Gostič bodo med 1. in 23. marcem potekali že 26. Gostičevi dnevi. Tradicionalne slovesnosti bodo povezale Homec, Domžale, Zagreb in Ljubljano ter tudi letos ponudile bogat program za ljubitelje operne umetnosti. Več nam je v imenu organizatorjev povedal Borut Jenko.
Komentar tedna
Ob ogledu filma sem se spomnil besed, ki jih je pogosto ponavljal Justin Stanovnik: »Kdaj bodo nastala umetniška dela o največji tragediji slovenskega naroda?«
Komentar je pripravil profesor doktor Janez Juhant.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je prosila za nasvet za petkovo fižolovo ali pa lečino juho brez mesa. Sestra Nikolina pravi, da lahko pustimo zrnje v juhi, še boljša pa je kremna juha. V tem primeru juhi lahko še kaj dodamo in je bolj bogatega okusa. Fižol ali pa lečo skuhamo in nato stlačimo oziroma prepasiramo skozi cedilo. Posebej pa na čebuli prepražimo na rezine naribane korenček in 1-2 krompirja, gomolj zelene iz ozimnice in po želji še kakšno drugo zelenjavo. Posolimo in prilijem ter pokrito zdušimo. Zmiksamo s paličnim mešalnikom in zlijemo v juho. Če pa bomo pustili fižol in lečo v zrnju, pa damo narezano zelenjavo kuhat zraven, dodamo še lovor. Po želji lahko na koncu dodamo smetanov podmet.