Če skupaj molimo, potem drug o drugem drugače govorimo.

V (krščanskem) verskem tisku je prostor za resnico in za kritično (družbeno, filozofsko) misel /.../ in je prostor za veselo in resnično (in ne fake) novico.

Brez dvoma lahko trdimo, da minulo polletno predsedovanje sodi med vrhunce naše mlade države.

Slogan polletnega predsedovanja (»Skupaj. Odporna. Evro-
pa«) je dobro napovedal glavne cilje krepitve odpornosti
ter željo po normalizaciji razmer po pandemiji, ki je zadala
močan udarec zdravstvenim sistemom, ekonomiji. Kljub
temu da je Slovenija polletno predsedovanje prevzela v negoto-
vih razmerah, smo uspeli vsa glavna zasedanja izvesti v fizični
obliki. Tukaj so bile še negotove razmere v Afganistanu, v Belo-
rusiji, krepitev ruskih sil na meji z Ukrajino, migrantska kriza idr.
Ob vsem naštetem pa smo bili priča še poskusom izvažanja
notranjepolitičnih bojev v Evropo oz. bolje rečeno sramotenja
Slovenije, ki pa niso mogli izzveneti zelo prepričljivo. Ob koncu
zato mirno rečemo, da dosežki tokratnega predsedovanja govori-
jo sami zase in so bile zaključne pohvale Charlesa Michela, Ursule
von der Leyen, Emmanuela Macrona več kot zaslužene.
 

Ne spreglejmo tega, da je tudi v osebah, ki so v službi takšne ali drugačne ideologije, navzoč Tisti, ki ga v teh dneh pričakujemo.

Naj mi potemtakem prijatelji iz Sarajeva poslej čestitajo »vesel praznik« namesto »srečen božič«?

Poiskati si pomoč v trenutkih krhkosti in stiske je velikokrat že prvi korak in prvo znamenje poguma.

»Najlepše v človeku zapoje takrat, ko je na preizkušnji.« 

Naj najprej poudarim, da v znanost ne verja-
mem,  verjamem  pa  v  Boga.  Vera  v  Boga,  ki  

je ljubezen in nam je dal svet takoj po stvar-
jenju v umno uporabo, in človekova sposob-
nost odkrivanja stvari, torej vera in znanost, sta na neki

način avtonomni, si sami na sebi ne nasprotujeta. Vero

in znanost lahko človek v svoji svobodi zlorablja, ko eno

ali drugo »uporablja« kot ideologiji in morda doda še

kakšen političen »naboj«. Vse je svet že izkusil in žal

še izkuša.

Tudi z ljudmi kaj lahko ravnamo kot na Facebooku. Če nas kdo moti ali ni ravno po naši meri, ga tudi v resničnosti preprosto blokiramo, kot da je samo ikonca in ne oseba

Ni vam treba vsak dan narediti enega dobrega dela, dovolj je, da vsak dan prepoznate eno dobro delo.

Vsa zgodovina odrešenja od prvih staršev naprej deli ljudi na tiste, ki so Bogu zaupali, in druge, ki mu niso.

Prisluhniti, slišati in videti, se pogovarjati in izpostaviti dialog, nato pa skupaj v Svetem Duhu graditi Kristusovo Cerkev.

Nič se ne more spremeniti v tem svetu, če se ne začne spodaj, tam, kjer živimo, delamo in ljubimo.

Življenje vsakega izmed nas ni samoumevno.

Sobotni Pohod za življenje je bil zame res eno 
veliko veselje. Ko ti srce gori za neko stvar in 
ko vidiš, da se toliko ljudem to zdi prav tako 
pomembno, te to res osreči. Kljub maskam, ki 
smo jih nosili, mi ostaja v spominu veselje v očeh ljudi. 
Tega smo si želeli in to sem doživela, da je bilo to res 
eno praznovanje življenja. Toliko družin, mladine, du­
hovnikov, redovnic, nadškof. Res sem hvaležna vsem, 
ki so prišli. Vsak je bil pomemben.

Vešče obračanje po trenutnem vetru in mehki populizem sta krščansko demokracijo v Nemčiji vsebinsko precej izsušili.

Šestnajst let vladanja Angele Merkel v Nemčiji 
se približuje koncu. Ker volivci kart na volitvah 
niso razdelili preveč jasno, ga bodo koalicijska 
pogajanja morda podaljšala še za kak mesec. 
Človek si ne more kaj, da mu ne bi bilo vsaj malo ne-
lagodno ob vseh hvalnicah in skoraj hagiografskih 
vložkih, s katerimi mediji v njeni domovini in po sve-
tu spremljajo kanclerkin odhod. Marsikaj nas spomni 

celo na tisto, kar smo nekoč prebirali o odhodu s sveta 
vladarjev naših dežel, Franca Jožefa, kralja Aleksandra, 
maršala Tita.

V komentarju Tadej Strehovec vabi na Pohod za življenje; Včasih je dovolj, da vstanemo iz udobnega naslonjača in se udeležimo plemenitega dogodka.

Po vsem, kar smo doživljali zadnja leta, je jasno, da zadnje besede v življenju nima sovraštvo, ampak odpuščanje in ljubezen.

Romar je dosegel svoj cilj, a prepričani smo, da se bo njegova izjemna pot nadaljevala.

 Biti pogumen ne pomeni, da te ni strah, ampak da se znaš soočiti s trenutnimi strahovi zaradi stanja, ki ga še vedno definira virus.

Proti boleznim, ki jih povzročajo patogeni (mikroorganizmi) se borimo s cepljenjem, zdravili in preventivnimi ukrepi, kot je uporaba mask, razkuževanje rok in priporočena fizična razdalja. Med pomembne virusne bolezni spada tudi covid 19, ki je izbruhnil decembra 2019 na Kitajskem in se je v Slovenijo razširil 4. marca 2020. Vlada RS je začela takoj sprejemati ukrepe za zajezitev epidemije, NIJZ pa je ljudi začel vabiti k cepljenju. Kljub temu da je epidemija nevarna, da je umrljivost visoka ...

Celoten kometnar, ki ga je napisal Stanislav Slatinek, si lahko preberete v aktualni številki tednika Družina ali na spletni strani založbe Družina.

Igor Bahovec je v komentarju Krik Zemlje razmišljal o tem, da ekološka kriza ni ločena od drugih kriz in da bomo morali korenito spremeniti način življenja. Vsak je poklican, da prispeva svoj delež.

Avtor je opozoril kako pomembno je, da je Unesco Jožeta Plečnika zapisal med nesmrtne arhitekte. Kritično pa je spregovoril o svetovnem prvenstvu odbojke na mivki, ki se je odvijalo na območju ljubljanske stolnice, na Pogačarjevem trgu.  Človek za svojo rast potrebuje tako kapelo kot stadion, a vsako na svojem mestu.

Športniki niso bogovi z Olimpa, ne bomo jih malikovali. Smo pa hvaležni Bogu, da jih imamo in da se smemo te dni od njih marsikaj učiti.

Zdravnik Janez Rifelj o težavah v slovenskem zdravstvenem sistemu in potrebnih spremembah.

Ob spremljanju dogajanja na političnem 
parketu v zadnjih mesecih mi je nekoliko 
neprijetno. Najboljše želje ob 30-letnici Slo-
venije in hrepenenje po rasti v skupnem do-
brem se hitro razblinijo, ko pomislim na družbeno 
realnost, ki smo ji priča. Na eni strani je znano, da 
so se velike in pomembne stvari v zgodovini vedno 
dogajale v zavzetem sodelovanju, v skupnosti. Na 
drugi strani pa nam podpihovanje razdeljenosti in 
sovraštva od medijsko prevladujoče ideologije one-
mogoča, da bi se zazrli v isto smer in stopili skupaj. 

Eden  od  zadnjih  posvetov,  ki  sem  se  ga  udeležil  
še  kot  profesor  moralne  teologije  na  Teološki  
fakulteti, je bil na temo teorije spola v enem od 
avstrijskih  mest.  Med  predavatelji  je  bil  tudi  
predstojnik plastične kirurgije. Njegovo predavanje je 
bilo predvideno po kosilu, a je zaradi drugih obveznosti 
predaval pred kosilom. Svoj nastop je začel z besedami: 
»Morda  boste  po  mojem  predavanju  zadovoljni,  da  ne  
predavam po kosilu.« Predstavil nam je celotno proble-
matiko spreminjanja biološke spolne identitete na od-
delku za plastično kirurgijo. Gledali smo tudi posnetke, 
ki bi jih morda bilo dobro pokazati tistim, ki menijo, da 
je  spreminjanje  spola  zgolj  kulturni  in  sociološki  po-
jav.  Predstojnik  plastične  kirurgije  je  tudi  povedal,  da  
so  primeri,  ko  si  ljudje  po  določenem  času  premislijo  
in si želijo nazaj svojo nekdanjo biološko identiteto. Ni 
pozabil  povedati,  da  je  vsako  tako  spreminjanje  spola  
disfunkcionalno, torej gre samo za videz, ne pa tudi za 
dejansko funkcijo, ki jo spolni organ ima. Takšno me-
njavanje biološke identitete krije tudi zdravstveno za-
varovanje v Avstriji.

Bili smo zraven in tudi bomo!

Ne vem čisto natančno, kakšno bi bilo praznovanje 30-letnice slovenske samostojnosti in demokracije, če bi v Sloveniji bila vlada neke druge politične opcije, mislim pa, da bi slavja, tudi zaradi izkušenj slavij v preteklosti, bila drugačna.

Ali je zakonca zveza žene in moža skladna z Ustavo Republike Slovenije? Pred to formalno odločitvijo so ustavne sodnice in sodniki, a avtor pokaže na drugo plat le-te ter opozarja, da so v resni nevarnosti temeljne družinske vrednote in koristi otrok. 

Na nedeljo pred binkoštnim praznikom v Cerkvi obeležujemo svetovni dan sredstev družbenega obveščanja. 

Razmišljanju urednika tednika Družina Boštjana Debevca si lahko v celoti preberete tudi v aktualni številki družine ali na njihovi spletni strani.

Devetega maja praznujemo dan Evrope, ko obeležujemo obletnico Schumanove deklaracije. 
 

V letu svetega Jožefa smo in 1. maj je praznik dela.

Jože Plut je razmišljal kako bogato doživeti letošnje velikonočne praznike kljub pandemiji.

Božji posegi so očitni tudi na posvetnih področjih, kot so posvetni glasba, šport, politika … 

Katoliško šolstvo

Le dva tedna po terorističnem napadu…

Portugalski parlament je 29. januarja 2021 potrdil zakon o evtanaziji, njihov predsednik Marcelo Rebelo de Sousa pa se bo v treh tednih odločil, ali bo zakon podpisal oz. ga poslal v presojo na ustavno sodišče.

V vsaki stvari je nekaj dobrega, pravi modrost, ki se ne ustavi pri jadikovanju nad težkimi razmerami, temveč poskuša iz njih potegniti koristna spoznanja za prihodnja ravnanja. 
 

Čeprav bi bilo v tem trenutku verjetno bolj odmevno pisati o sestavljanju in prestavljanju (ne)konstruktivne nezaupnice, pa se obrnimo v življenje naših družin, župnij in duhovnikov (župnikov).

Predsednik, ki ne priznava volilnega poraza, jezna množica vdira v parlament, vojska je v pripravljenosti. Prizori, ki smo jih vajeni iz precej drugačnih krajev, kot je ameriška prestolnica, razen seveda v kakšnem apokaliptičnem filmu.

Celoten komentar lahko preberete v katoliškem tedniku Družina.