Pekrski dogodki uvod v osamosvojitev; Zakaj jih nekateri želijo pozabiti?
Zadnje dni v maju se spominjamo Pekrskih dogodkov, ki so leta 1991 pomenili uvod v slovensko osamosvojitveno vojno. Hkrati predstavljajo tudi začetek Slovenske vojske. Da se na te dogodke pozablja oziroma se o njih skoraj ne govori, je za Radio Ognjišče kritično ocenil poslanec v času osamosvajanja Franci Feltrin. Na vprašanje ali v ospredje prihajajo bolj dogodki iz leta 1945 kot pa iz let 90 je sogovornik odgovoril pritrdilno: »Posebej v letošnjem letu opazujem, da je ta trend v porastu in zelo močno odmeva.« Kritičen je bil tudi, da se o teh dohodkih skoraj ne govori v šolah ter spomnil na delitev, ki si jo je med zadnjimi državnozborskimi volitvami privoščil predsednik vlade Marjan Šarec. »Mi nikoli nismo izločevali v času Demosove politike. Nasprotno. To je pomembno sporočiti javnost. Držati moramo skupaj. Če politiki na vrhu delijo, kot to počne predsednik vlade, potem se narod jasno deli na dva dela oziroma še na več.« Da so tovrstni dogodki vredni spominjanja, je v pogovoru dejal tudi vojaški vikar Matej Jakopič. »Spomin je vedno tisti, ki hrani naš danes in nas usmerja v jutri. Ker človek, ki ne pozna zgodovine, se res lahko boji tudi prihodnosti. Spominjanje določenih stvari iz naše zgodovine je po mojem mnenju vedno tisto bogastvo, na katerem se lahko učimo. Takšni dogodki so tisto bogastvo na katerem lahko vzgajamo tudi naše prihodnje rodove.« Kaj se je zgodilo v Pekrah?Pripadniki Teritorialne obrambe so 23. maja 1991 v učnem centru v Pekrah ujeli dva pripadnika JLA, ki sta se preveč približala centru in ju po zaslišanju hitro izpustili. Kmalu zatem je JLA obkolila učni center in zahtevala teritorialce, ki so ujeli njuna pripadnika, ter naborno dokumentacijo. Teritorialci so se jim uprli, pred centrom pa so se začeli zbirati novinarji in domačini. Po nekaj urah napetosti se je položaj umiril. Zaradi pekrskih dogodkov so naslednji dan v Mariboru potekale demonstracije, med katerimi je skupina meščanov poskušala zaustaviti oklepno vozilo JLA. Pri tem je Josef Šimčik iz Miklavža na Dravskem polju padel pod kolesa oklepnika in umrl. S tem je postal prva smrtna žrtev osamosvojitvene vojne.
23. 5. 2019
Pekrski dogodki uvod v osamosvojitev; Zakaj jih nekateri želijo pozabiti?
Zadnje dni v maju se spominjamo Pekrskih dogodkov, ki so leta 1991 pomenili uvod v slovensko osamosvojitveno vojno. Hkrati predstavljajo tudi začetek Slovenske vojske. Da se na te dogodke pozablja oziroma se o njih skoraj ne govori, je za Radio Ognjišče kritično ocenil poslanec v času osamosvajanja Franci Feltrin. Na vprašanje ali v ospredje prihajajo bolj dogodki iz leta 1945 kot pa iz let 90 je sogovornik odgovoril pritrdilno: »Posebej v letošnjem letu opazujem, da je ta trend v porastu in zelo močno odmeva.« Kritičen je bil tudi, da se o teh dohodkih skoraj ne govori v šolah ter spomnil na delitev, ki si jo je med zadnjimi državnozborskimi volitvami privoščil predsednik vlade Marjan Šarec. »Mi nikoli nismo izločevali v času Demosove politike. Nasprotno. To je pomembno sporočiti javnost. Držati moramo skupaj. Če politiki na vrhu delijo, kot to počne predsednik vlade, potem se narod jasno deli na dva dela oziroma še na več.« Da so tovrstni dogodki vredni spominjanja, je v pogovoru dejal tudi vojaški vikar Matej Jakopič. »Spomin je vedno tisti, ki hrani naš danes in nas usmerja v jutri. Ker človek, ki ne pozna zgodovine, se res lahko boji tudi prihodnosti. Spominjanje določenih stvari iz naše zgodovine je po mojem mnenju vedno tisto bogastvo, na katerem se lahko učimo. Takšni dogodki so tisto bogastvo na katerem lahko vzgajamo tudi naše prihodnje rodove.« Kaj se je zgodilo v Pekrah?Pripadniki Teritorialne obrambe so 23. maja 1991 v učnem centru v Pekrah ujeli dva pripadnika JLA, ki sta se preveč približala centru in ju po zaslišanju hitro izpustili. Kmalu zatem je JLA obkolila učni center in zahtevala teritorialce, ki so ujeli njuna pripadnika, ter naborno dokumentacijo. Teritorialci so se jim uprli, pred centrom pa so se začeli zbirati novinarji in domačini. Po nekaj urah napetosti se je položaj umiril. Zaradi pekrskih dogodkov so naslednji dan v Mariboru potekale demonstracije, med katerimi je skupina meščanov poskušala zaustaviti oklepno vozilo JLA. Pri tem je Josef Šimčik iz Miklavža na Dravskem polju padel pod kolesa oklepnika in umrl. S tem je postal prva smrtna žrtev osamosvojitvene vojne.

Alen Salihović

VEČ ...|23. 5. 2019
Pekrski dogodki uvod v osamosvojitev; Zakaj jih nekateri želijo pozabiti?
Zadnje dni v maju se spominjamo Pekrskih dogodkov, ki so leta 1991 pomenili uvod v slovensko osamosvojitveno vojno. Hkrati predstavljajo tudi začetek Slovenske vojske. Da se na te dogodke pozablja oziroma se o njih skoraj ne govori, je za Radio Ognjišče kritično ocenil poslanec v času osamosvajanja Franci Feltrin. Na vprašanje ali v ospredje prihajajo bolj dogodki iz leta 1945 kot pa iz let 90 je sogovornik odgovoril pritrdilno: »Posebej v letošnjem letu opazujem, da je ta trend v porastu in zelo močno odmeva.« Kritičen je bil tudi, da se o teh dohodkih skoraj ne govori v šolah ter spomnil na delitev, ki si jo je med zadnjimi državnozborskimi volitvami privoščil predsednik vlade Marjan Šarec. »Mi nikoli nismo izločevali v času Demosove politike. Nasprotno. To je pomembno sporočiti javnost. Držati moramo skupaj. Če politiki na vrhu delijo, kot to počne predsednik vlade, potem se narod jasno deli na dva dela oziroma še na več.« Da so tovrstni dogodki vredni spominjanja, je v pogovoru dejal tudi vojaški vikar Matej Jakopič. »Spomin je vedno tisti, ki hrani naš danes in nas usmerja v jutri. Ker človek, ki ne pozna zgodovine, se res lahko boji tudi prihodnosti. Spominjanje določenih stvari iz naše zgodovine je po mojem mnenju vedno tisto bogastvo, na katerem se lahko učimo. Takšni dogodki so tisto bogastvo na katerem lahko vzgajamo tudi naše prihodnje rodove.« Kaj se je zgodilo v Pekrah?Pripadniki Teritorialne obrambe so 23. maja 1991 v učnem centru v Pekrah ujeli dva pripadnika JLA, ki sta se preveč približala centru in ju po zaslišanju hitro izpustili. Kmalu zatem je JLA obkolila učni center in zahtevala teritorialce, ki so ujeli njuna pripadnika, ter naborno dokumentacijo. Teritorialci so se jim uprli, pred centrom pa so se začeli zbirati novinarji in domačini. Po nekaj urah napetosti se je položaj umiril. Zaradi pekrskih dogodkov so naslednji dan v Mariboru potekale demonstracije, med katerimi je skupina meščanov poskušala zaustaviti oklepno vozilo JLA. Pri tem je Josef Šimčik iz Miklavža na Dravskem polju padel pod kolesa oklepnika in umrl. S tem je postal prva smrtna žrtev osamosvojitvene vojne.

Alen Salihović

pekreosamosvojitevfeltrinjakopičpolitikadelitveinfokomentarpogovordružbaspomin

Informativni prispevki

VEČ ... |
Zobec, ne gre za strokovno-, ampak imenovanje po osebnih preferencah Pirc Musarjeve

Novo predsednico Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Katarino Bervar Sternad po besedah nekdanjega ustavnega sodnika Jana Zobca čakajo številni izzivi, saj je Slovenija po njegovem mnenju močno zaznamovana s sistemsko korupcijo. Ta se pojavlja na različnih ravneh – od lokalne do državne –, zato bo delo komisije zahtevno in obsežno.

Zobec, ne gre za strokovno-, ampak imenovanje po osebnih preferencah Pirc Musarjeve

Novo predsednico Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Katarino Bervar Sternad po besedah nekdanjega ustavnega sodnika Jana Zobca čakajo številni izzivi, saj je Slovenija po njegovem mnenju močno zaznamovana s sistemsko korupcijo. Ta se pojavlja na različnih ravneh – od lokalne do državne –, zato bo delo komisije zahtevno in obsežno.

infopolitikakpk

Informativni prispevki

Zobec, ne gre za strokovno-, ampak imenovanje po osebnih preferencah Pirc Musarjeve

Novo predsednico Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Katarino Bervar Sternad po besedah nekdanjega ustavnega sodnika Jana Zobca čakajo številni izzivi, saj je Slovenija po njegovem mnenju močno zaznamovana s sistemsko korupcijo. Ta se pojavlja na različnih ravneh – od lokalne do državne –, zato bo delo komisije zahtevno in obsežno.

VEČ ...|18. 2. 2026
Zobec, ne gre za strokovno-, ampak imenovanje po osebnih preferencah Pirc Musarjeve

Novo predsednico Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Katarino Bervar Sternad po besedah nekdanjega ustavnega sodnika Jana Zobca čakajo številni izzivi, saj je Slovenija po njegovem mnenju močno zaznamovana s sistemsko korupcijo. Ta se pojavlja na različnih ravneh – od lokalne do državne –, zato bo delo komisije zahtevno in obsežno.

Radio Ognjišče

infopolitikakpk

Informativni prispevki

VEČ ... |
David Sipoš o novem slovenskem filmu Exodus 1945: Naša kri

V Mozaiku dneva vam bomo nocoj predstavili nov slovenski film Exodus 1945: Naša kri. Film nas vrača v zgodovino, v čas velike negotovosti in preizkušenj naših prednikov. Več o filmu in zakulisju snemanja je za naš radio povedal filmski producent in prvi mož produkcijske hiše Siposh, David Sipoš. Z njim se je pogovarjala Nika Mandelj.

David Sipoš o novem slovenskem filmu Exodus 1945: Naša kri

V Mozaiku dneva vam bomo nocoj predstavili nov slovenski film Exodus 1945: Naša kri. Film nas vrača v zgodovino, v čas velike negotovosti in preizkušenj naših prednikov. Več o filmu in zakulisju snemanja je za naš radio povedal filmski producent in prvi mož produkcijske hiše Siposh, David Sipoš. Z njim se je pogovarjala Nika Mandelj.

info

Informativni prispevki

David Sipoš o novem slovenskem filmu Exodus 1945: Naša kri

V Mozaiku dneva vam bomo nocoj predstavili nov slovenski film Exodus 1945: Naša kri. Film nas vrača v zgodovino, v čas velike negotovosti in preizkušenj naših prednikov. Več o filmu in zakulisju snemanja je za naš radio povedal filmski producent in prvi mož produkcijske hiše Siposh, David Sipoš. Z njim se je pogovarjala Nika Mandelj.

VEČ ...|18. 2. 2026
David Sipoš o novem slovenskem filmu Exodus 1945: Naša kri

V Mozaiku dneva vam bomo nocoj predstavili nov slovenski film Exodus 1945: Naša kri. Film nas vrača v zgodovino, v čas velike negotovosti in preizkušenj naših prednikov. Več o filmu in zakulisju snemanja je za naš radio povedal filmski producent in prvi mož produkcijske hiše Siposh, David Sipoš. Z njim se je pogovarjala Nika Mandelj.

Radio Ognjišče

info

Informativni prispevki

VEČ ... |
Dr. Vinko Gorenak o Državnem zboru

Kako na vodenje sej Državnega zbora in na kulturo dialoga gleda nekdanji dolgoletni poslanec dr. Vinko Gorenak? Kaj pravi na sklice številnih izrednih sej in sprejemanja zakonov po nujnem ali skrajšanem postopku? Kaj bi bilo po njegovem mnenju potrebno za dvig ravni ugleda DZ?

Dr. Vinko Gorenak o Državnem zboru

Kako na vodenje sej Državnega zbora in na kulturo dialoga gleda nekdanji dolgoletni poslanec dr. Vinko Gorenak? Kaj pravi na sklice številnih izrednih sej in sprejemanja zakonov po nujnem ali skrajšanem postopku? Kaj bi bilo po njegovem mnenju potrebno za dvig ravni ugleda DZ?

infoinfopogovorpolitika

Informativni prispevki

Dr. Vinko Gorenak o Državnem zboru

Kako na vodenje sej Državnega zbora in na kulturo dialoga gleda nekdanji dolgoletni poslanec dr. Vinko Gorenak? Kaj pravi na sklice številnih izrednih sej in sprejemanja zakonov po nujnem ali skrajšanem postopku? Kaj bi bilo po njegovem mnenju potrebno za dvig ravni ugleda DZ?

VEČ ...|11. 2. 2026
Dr. Vinko Gorenak o Državnem zboru

Kako na vodenje sej Državnega zbora in na kulturo dialoga gleda nekdanji dolgoletni poslanec dr. Vinko Gorenak? Kaj pravi na sklice številnih izrednih sej in sprejemanja zakonov po nujnem ali skrajšanem postopku? Kaj bi bilo po njegovem mnenju potrebno za dvig ravni ugleda DZ?

Radio Ognjišče

infoinfopogovorpolitika

Informativni prispevki

VEČ ... |
Dr. Boštjan Marko Turk o političnem boju pred državnozborskimi volitvami

Kampanja pred marčevskimi parlamentarnimi volitvami v Sloveniji se še ni uradno začela, a je politični boj že na polnih obratih. Spremljamo vladno razdeljevanje bonbončkov, srečevanja strank z ljudmi na terenu, množice plakatov in intenzivno dogajanje na družbenih omrežjih, pa tudi prestope in afere. Strici iz ozadja ne mirujejo. Za komentar smo prosili profesorja, publicista in političnega analitika dr. Boštjana Marka Turka.

Dr. Boštjan Marko Turk o političnem boju pred državnozborskimi volitvami

Kampanja pred marčevskimi parlamentarnimi volitvami v Sloveniji se še ni uradno začela, a je politični boj že na polnih obratih. Spremljamo vladno razdeljevanje bonbončkov, srečevanja strank z ljudmi na terenu, množice plakatov in intenzivno dogajanje na družbenih omrežjih, pa tudi prestope in afere. Strici iz ozadja ne mirujejo. Za komentar smo prosili profesorja, publicista in političnega analitika dr. Boštjana Marka Turka.

infopogovorpolitikavolitve v državni zbor

Informativni prispevki

Dr. Boštjan Marko Turk o političnem boju pred državnozborskimi volitvami

Kampanja pred marčevskimi parlamentarnimi volitvami v Sloveniji se še ni uradno začela, a je politični boj že na polnih obratih. Spremljamo vladno razdeljevanje bonbončkov, srečevanja strank z ljudmi na terenu, množice plakatov in intenzivno dogajanje na družbenih omrežjih, pa tudi prestope in afere. Strici iz ozadja ne mirujejo. Za komentar smo prosili profesorja, publicista in političnega analitika dr. Boštjana Marka Turka.

VEČ ...|29. 1. 2026
Dr. Boštjan Marko Turk o političnem boju pred državnozborskimi volitvami

Kampanja pred marčevskimi parlamentarnimi volitvami v Sloveniji se še ni uradno začela, a je politični boj že na polnih obratih. Spremljamo vladno razdeljevanje bonbončkov, srečevanja strank z ljudmi na terenu, množice plakatov in intenzivno dogajanje na družbenih omrežjih, pa tudi prestope in afere. Strici iz ozadja ne mirujejo. Za komentar smo prosili profesorja, publicista in političnega analitika dr. Boštjana Marka Turka.

Helena Križnik

infopogovorpolitikavolitve v državni zbor

Informativni prispevki

VEČ ... |
Tomaž Merše: Koliko manj imamo v denarnicah?

Vlada Roberta Goloba je v eni prvih svojih potez razveljavila spremembe dohodnine prejšnje vlade, s čimer je povzročila, da nam je pri plači v denarnici ostalo manj denarja. Ampak to še zdaleč ni edina odločitev, ki nas je udarila po žepu. V društvu Družinska pobuda so se poglobili v številke in izračuni kažejo šokanten rezultat. Tanja Dominko je poklicala predsednika društva Družinska pobuda Tomaža Meršeta.

Tomaž Merše: Koliko manj imamo v denarnicah?

Vlada Roberta Goloba je v eni prvih svojih potez razveljavila spremembe dohodnine prejšnje vlade, s čimer je povzročila, da nam je pri plači v denarnici ostalo manj denarja. Ampak to še zdaleč ni edina odločitev, ki nas je udarila po žepu. V društvu Družinska pobuda so se poglobili v številke in izračuni kažejo šokanten rezultat. Tanja Dominko je poklicala predsednika društva Družinska pobuda Tomaža Meršeta.

info

Informativni prispevki

Tomaž Merše: Koliko manj imamo v denarnicah?

Vlada Roberta Goloba je v eni prvih svojih potez razveljavila spremembe dohodnine prejšnje vlade, s čimer je povzročila, da nam je pri plači v denarnici ostalo manj denarja. Ampak to še zdaleč ni edina odločitev, ki nas je udarila po žepu. V društvu Družinska pobuda so se poglobili v številke in izračuni kažejo šokanten rezultat. Tanja Dominko je poklicala predsednika društva Družinska pobuda Tomaža Meršeta.

VEČ ...|28. 1. 2026
Tomaž Merše: Koliko manj imamo v denarnicah?

Vlada Roberta Goloba je v eni prvih svojih potez razveljavila spremembe dohodnine prejšnje vlade, s čimer je povzročila, da nam je pri plači v denarnici ostalo manj denarja. Ampak to še zdaleč ni edina odločitev, ki nas je udarila po žepu. V društvu Družinska pobuda so se poglobili v številke in izračuni kažejo šokanten rezultat. Tanja Dominko je poklicala predsednika društva Družinska pobuda Tomaža Meršeta.

Radio Ognjišče

info

Informativni prispevki

VEČ ... |
Evropski parlament med trgovinskimi pritiski in obrambo kmeta. Komentar poslanke Romane Tomc

V pogovoru z evropsko poslanko (ELS/SDS) Romano Tomc smo se dotaknili zaostrovanja odnosov med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike, vprašanja enotnosti EU ter aktualnega dogajanja okoli trgovinskega sporazuma z državami Mercosurja, ki je v zadnjih tednih sprožil val protestov evropskih kmetov.

Evropski parlament med trgovinskimi pritiski in obrambo kmeta. Komentar poslanke Romane Tomc

V pogovoru z evropsko poslanko (ELS/SDS) Romano Tomc smo se dotaknili zaostrovanja odnosov med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike, vprašanja enotnosti EU ter aktualnega dogajanja okoli trgovinskega sporazuma z državami Mercosurja, ki je v zadnjih tednih sprožil val protestov evropskih kmetov.

infoeukmetjemercosurzdagrenladnijapolitika

Informativni prispevki

Evropski parlament med trgovinskimi pritiski in obrambo kmeta. Komentar poslanke Romane Tomc

V pogovoru z evropsko poslanko (ELS/SDS) Romano Tomc smo se dotaknili zaostrovanja odnosov med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike, vprašanja enotnosti EU ter aktualnega dogajanja okoli trgovinskega sporazuma z državami Mercosurja, ki je v zadnjih tednih sprožil val protestov evropskih kmetov.

VEČ ...|21. 1. 2026
Evropski parlament med trgovinskimi pritiski in obrambo kmeta. Komentar poslanke Romane Tomc

V pogovoru z evropsko poslanko (ELS/SDS) Romano Tomc smo se dotaknili zaostrovanja odnosov med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike, vprašanja enotnosti EU ter aktualnega dogajanja okoli trgovinskega sporazuma z državami Mercosurja, ki je v zadnjih tednih sprožil val protestov evropskih kmetov.

Radio Ognjišče

infoeukmetjemercosurzdagrenladnijapolitika

Informativni prispevki

VEČ ... |
Trump v Davosu: Le ZDA lahko branijo Grenlandijo. Komentar dr. Farisa Kočana.

Le ZDA lahko branijo Grenlandijo, je danes na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu dejal ameriški predsednik Donald Trump. Pozval je k takojšnjim pogajanjem za pridobitev otoka in dejal, da za dosego tega cilja ne bo uporabil sile. V govoru v nabito polni dvorani je sicer predvsem hvalil svoje politike v drugem mandatu. Med uspehi je med drugim navedel nizko inflacijo v ZDA in rast, kakršne da še nobena država ni doživela. ZDA so gospodarski motor planeta in ko Amerika cveti, cveti cel svet, je dejal, medtem ko je za Evropo ocenil, da ne gre v pravo smer. Za komentar smo prosili raziskovalca na Fakulteti za družbena vede dr. Farisa Kočana.

Trump v Davosu: Le ZDA lahko branijo Grenlandijo. Komentar dr. Farisa Kočana.

Le ZDA lahko branijo Grenlandijo, je danes na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu dejal ameriški predsednik Donald Trump. Pozval je k takojšnjim pogajanjem za pridobitev otoka in dejal, da za dosego tega cilja ne bo uporabil sile. V govoru v nabito polni dvorani je sicer predvsem hvalil svoje politike v drugem mandatu. Med uspehi je med drugim navedel nizko inflacijo v ZDA in rast, kakršne da še nobena država ni doživela. ZDA so gospodarski motor planeta in ko Amerika cveti, cveti cel svet, je dejal, medtem ko je za Evropo ocenil, da ne gre v pravo smer. Za komentar smo prosili raziskovalca na Fakulteti za družbena vede dr. Farisa Kočana.

infoZDAgrenlandijapolitika

Informativni prispevki

Trump v Davosu: Le ZDA lahko branijo Grenlandijo. Komentar dr. Farisa Kočana.

Le ZDA lahko branijo Grenlandijo, je danes na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu dejal ameriški predsednik Donald Trump. Pozval je k takojšnjim pogajanjem za pridobitev otoka in dejal, da za dosego tega cilja ne bo uporabil sile. V govoru v nabito polni dvorani je sicer predvsem hvalil svoje politike v drugem mandatu. Med uspehi je med drugim navedel nizko inflacijo v ZDA in rast, kakršne da še nobena država ni doživela. ZDA so gospodarski motor planeta in ko Amerika cveti, cveti cel svet, je dejal, medtem ko je za Evropo ocenil, da ne gre v pravo smer. Za komentar smo prosili raziskovalca na Fakulteti za družbena vede dr. Farisa Kočana.

VEČ ...|21. 1. 2026
Trump v Davosu: Le ZDA lahko branijo Grenlandijo. Komentar dr. Farisa Kočana.

Le ZDA lahko branijo Grenlandijo, je danes na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu dejal ameriški predsednik Donald Trump. Pozval je k takojšnjim pogajanjem za pridobitev otoka in dejal, da za dosego tega cilja ne bo uporabil sile. V govoru v nabito polni dvorani je sicer predvsem hvalil svoje politike v drugem mandatu. Med uspehi je med drugim navedel nizko inflacijo v ZDA in rast, kakršne da še nobena država ni doživela. ZDA so gospodarski motor planeta in ko Amerika cveti, cveti cel svet, je dejal, medtem ko je za Evropo ocenil, da ne gre v pravo smer. Za komentar smo prosili raziskovalca na Fakulteti za družbena vede dr. Farisa Kočana.

Radio Ognjišče

infoZDAgrenlandijapolitika

Informativni prispevki

VEČ ... |
Teden molitve za edinost kristjanov - Silvester Gaberšček

Z velikim ekumenskim delavcem Silvestrom Gaberščkom smo se pogovarjali o glavnih dogodkih v tednu ekumenske osmine, govorili pa smo tudi, kje so še možna sodelovanja.  Med drugim je navedel, da blizu Trebnjega in v Halozah nastajata ženska samostana Srbske pravoslavne cerkve, nekaj je tudi pravoslavnih župnij. Pravi, da bi na teh lokalnih območjih poiskali sodelovanje naši katoliški duhovniki z njimi, da bi se recimo skupaj zavzemali tudi za lokalne probleme ali iskanja rešitev. Sodelovanje sicer na nek način že obstaja, a bi bilo lahko mnogo več. Potem je tu tudi vprašanje najemanja sakralnih prostorov s strani drugih Cerkva, ki jih pravoslavni želijo čimbolj urediti po svojih navadah, npr. z ikonami itd. A kot pravi Gaberšček: »Nič ni bilo doslej uničenega, nič odstranjenega, samo dodani so bili elementi, ki so premakljivi.« Zato bi po njegovih besedah morda lahko prišli do kakšne skupne rešitve tam, kjer katoliške cerkve praktično niso več v uporabi. 

Teden molitve za edinost kristjanov - Silvester Gaberšček

Z velikim ekumenskim delavcem Silvestrom Gaberščkom smo se pogovarjali o glavnih dogodkih v tednu ekumenske osmine, govorili pa smo tudi, kje so še možna sodelovanja.  Med drugim je navedel, da blizu Trebnjega in v Halozah nastajata ženska samostana Srbske pravoslavne cerkve, nekaj je tudi pravoslavnih župnij. Pravi, da bi na teh lokalnih območjih poiskali sodelovanje naši katoliški duhovniki z njimi, da bi se recimo skupaj zavzemali tudi za lokalne probleme ali iskanja rešitev. Sodelovanje sicer na nek način že obstaja, a bi bilo lahko mnogo več. Potem je tu tudi vprašanje najemanja sakralnih prostorov s strani drugih Cerkva, ki jih pravoslavni želijo čimbolj urediti po svojih navadah, npr. z ikonami itd. A kot pravi Gaberšček: »Nič ni bilo doslej uničenega, nič odstranjenega, samo dodani so bili elementi, ki so premakljivi.« Zato bi po njegovih besedah morda lahko prišli do kakšne skupne rešitve tam, kjer katoliške cerkve praktično niso več v uporabi. 

infopogovorCerkevekumenizem

Informativni prispevki

Teden molitve za edinost kristjanov - Silvester Gaberšček

Z velikim ekumenskim delavcem Silvestrom Gaberščkom smo se pogovarjali o glavnih dogodkih v tednu ekumenske osmine, govorili pa smo tudi, kje so še možna sodelovanja.  Med drugim je navedel, da blizu Trebnjega in v Halozah nastajata ženska samostana Srbske pravoslavne cerkve, nekaj je tudi pravoslavnih župnij. Pravi, da bi na teh lokalnih območjih poiskali sodelovanje naši katoliški duhovniki z njimi, da bi se recimo skupaj zavzemali tudi za lokalne probleme ali iskanja rešitev. Sodelovanje sicer na nek način že obstaja, a bi bilo lahko mnogo več. Potem je tu tudi vprašanje najemanja sakralnih prostorov s strani drugih Cerkva, ki jih pravoslavni želijo čimbolj urediti po svojih navadah, npr. z ikonami itd. A kot pravi Gaberšček: »Nič ni bilo doslej uničenega, nič odstranjenega, samo dodani so bili elementi, ki so premakljivi.« Zato bi po njegovih besedah morda lahko prišli do kakšne skupne rešitve tam, kjer katoliške cerkve praktično niso več v uporabi. 

VEČ ...|19. 1. 2026
Teden molitve za edinost kristjanov - Silvester Gaberšček

Z velikim ekumenskim delavcem Silvestrom Gaberščkom smo se pogovarjali o glavnih dogodkih v tednu ekumenske osmine, govorili pa smo tudi, kje so še možna sodelovanja.  Med drugim je navedel, da blizu Trebnjega in v Halozah nastajata ženska samostana Srbske pravoslavne cerkve, nekaj je tudi pravoslavnih župnij. Pravi, da bi na teh lokalnih območjih poiskali sodelovanje naši katoliški duhovniki z njimi, da bi se recimo skupaj zavzemali tudi za lokalne probleme ali iskanja rešitev. Sodelovanje sicer na nek način že obstaja, a bi bilo lahko mnogo več. Potem je tu tudi vprašanje najemanja sakralnih prostorov s strani drugih Cerkva, ki jih pravoslavni želijo čimbolj urediti po svojih navadah, npr. z ikonami itd. A kot pravi Gaberšček: »Nič ni bilo doslej uničenega, nič odstranjenega, samo dodani so bili elementi, ki so premakljivi.« Zato bi po njegovih besedah morda lahko prišli do kakšne skupne rešitve tam, kjer katoliške cerkve praktično niso več v uporabi. 

Radio Ognjišče

infopogovorCerkevekumenizem

Informativni prispevki

Informativni prispevki

Zbirnik odmevnih prispevkov iz naših informativnih oddaj.

Radio Ognjišče

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ... |
dr. Jože Duhovnik

Z nami je bil dr. Jože Duhovnik. Njegova poklicna in življenjska pot je izredno bogata. Doktoriral je na Fakulteti za strojništvo, kjer je bil pozneje redni profesor in dekan. Profesorsko pot je prepletal s sodelovanjem z gospodarstvom, njegovi izvedeni projekti pa delujejo na vseh celinah. Aktivno je sodeloval pri demokratizaciji Slovenije v osamosvojitvenih procesih in v vojni za Slovenijo. Bil je član, podpredsednik in predsednik mnogih upravnih organov pomembnih slovenskih podjetij in eden od soorganizatorjev in mecen dveh tradicionalnih počastitev državnih praznikov. 

dr. Jože Duhovnik

Z nami je bil dr. Jože Duhovnik. Njegova poklicna in življenjska pot je izredno bogata. Doktoriral je na Fakulteti za strojništvo, kjer je bil pozneje redni profesor in dekan. Profesorsko pot je prepletal s sodelovanjem z gospodarstvom, njegovi izvedeni projekti pa delujejo na vseh celinah. Aktivno je sodeloval pri demokratizaciji Slovenije v osamosvojitvenih procesih in v vojni za Slovenijo. Bil je član, podpredsednik in predsednik mnogih upravnih organov pomembnih slovenskih podjetij in eden od soorganizatorjev in mecen dveh tradicionalnih počastitev državnih praznikov. 

Radio Ognjišče

spominživljenje

Svetovalnica

VEČ ... |
Poškodbe kolen - kako zmanjšati tveganje zanje?

Govorili smo o eni najpogostejših nadlog smučarjev – poškodbah kolen. Z nami je bil dr. Domen Stropnik, strokovnjak ortoped za športno medicino, ki se pri svojem delu vsak dan srečuje z rekreativnimi in vrhunskimi športniki. Zakaj prihaja do poškodb kolenskih vezi? Kako lahko z izbiro opreme, pravilnim ogrevanjem in tehniko smučanja tveganje zmanjšamo? In kaj lahko naredimo že danes, da bodo naša kolena bolj varna jutri?

Poškodbe kolen - kako zmanjšati tveganje zanje?

Govorili smo o eni najpogostejših nadlog smučarjev – poškodbah kolen. Z nami je bil dr. Domen Stropnik, strokovnjak ortoped za športno medicino, ki se pri svojem delu vsak dan srečuje z rekreativnimi in vrhunskimi športniki. Zakaj prihaja do poškodb kolenskih vezi? Kako lahko z izbiro opreme, pravilnim ogrevanjem in tehniko smučanja tveganje zmanjšamo? In kaj lahko naredimo že danes, da bodo naša kolena bolj varna jutri?

Blaž Lesnik

svetovanjezdravjesklepikolenopoškodbakrižna vezsmučanješport

Duhovna misel

VEČ ... |
Čisto srce, o Bog, mi ustvari

Izvor besede čist izhaja iz “biti precejen”. Za vsako delo velja, da je najboljše “cedilo” zgodovina in to velja tudi za človeka. V obe smeri lahko uporabimo simbol ...

Čisto srce, o Bog, mi ustvari

Izvor besede čist izhaja iz “biti precejen”. Za vsako delo velja, da je najboljše “cedilo” zgodovina in to velja tudi za človeka. V obe smeri lahko uporabimo simbol ...

Tadej Sadar

duhovnost

Srečanja

VEČ ... |
Paliativna oskrba

Za nami je referendum, na katerem smo zavrnili zakon, ki bi omogočil samomor s pomočjo. V veliki večini so bili proti zakonu prav zdravniki, ki so se na družabnih omrežjih preimenovali v zdravnike za paliativno oskrbo. Prav to je namreč eden od osrednjih izzivov, če želimo neozdravljivo bolnim resnično pomagati. V oddaji Srečanja smo gostili tri ugledne zdravnike iz Štajerske, ki so spregovorili o pomenu paliativne oskrbe, izobraževanju laikov na tem področju in odnosu naše družbe do bolezni in umiranja. Skupaj bomo iskali načine, kako postati bolj sočutna družba, v kateri se bo vsak počutil sprejetega.

Paliativna oskrba

Za nami je referendum, na katerem smo zavrnili zakon, ki bi omogočil samomor s pomočjo. V veliki večini so bili proti zakonu prav zdravniki, ki so se na družabnih omrežjih preimenovali v zdravnike za paliativno oskrbo. Prav to je namreč eden od osrednjih izzivov, če želimo neozdravljivo bolnim resnično pomagati. V oddaji Srečanja smo gostili tri ugledne zdravnike iz Štajerske, ki so spregovorili o pomenu paliativne oskrbe, izobraževanju laikov na tem področju in odnosu naše družbe do bolezni in umiranja. Skupaj bomo iskali načine, kako postati bolj sočutna družba, v kateri se bo vsak počutil sprejetega.

Marjana Debevec

paliativaevtanazijasamomor s pomočjozdravnikisočutje

Doživetja narave

VEČ ... |
Filmske zgodbe: Triglav, plezanje brez povezave in Antarktika

Tokrat so odmevale tri zgodbe festivala gorniškega filma, ki se je zaključil pred tednom dni. Film Triglav: Pot odrešitve prinaša ganljivo pripoved Dareta Vidica o soočenju s tragičnim dogodkom, ki se je na sestopu s Triglava zgodil pred petdesetimi leti. O svojih občutkih danes - po snemanju filma in pisanju knjige - je spregovoril glavni protagonist, svoje videnje sta delila tudi oba režiserja: Aleš Žemlja in Rožle Bregar. O doživljanju divjine, kamor se poda sama, brez telefona, je spregovorila katalonska alpinistka Silvia Vidál, Argentinec slovenskih korenin Marko Magister pa nam je odstrl nekaj zanimivosti iz ozadja snemanja filma Antarktika – Območje 1.

Filmske zgodbe: Triglav, plezanje brez povezave in Antarktika

Tokrat so odmevale tri zgodbe festivala gorniškega filma, ki se je zaključil pred tednom dni. Film Triglav: Pot odrešitve prinaša ganljivo pripoved Dareta Vidica o soočenju s tragičnim dogodkom, ki se je na sestopu s Triglava zgodil pred petdesetimi leti. O svojih občutkih danes - po snemanju filma in pisanju knjige - je spregovoril glavni protagonist, svoje videnje sta delila tudi oba režiserja: Aleš Žemlja in Rožle Bregar. O doživljanju divjine, kamor se poda sama, brez telefona, je spregovorila katalonska alpinistka Silvia Vidál, Argentinec slovenskih korenin Marko Magister pa nam je odstrl nekaj zanimivosti iz ozadja snemanja filma Antarktika – Območje 1.

Blaž Lesnik

Festival gorniškega filmanaravaalpinizemsnemanjezgodbe v gorahgorništvo

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Dr. Ignacija Fridl Jarc in Miran Videtič o pestrem političnem dogajanju

Tokratna oddaja je prinesla poglobljen pogovor o stanju slovenske kulture, politike in medijev. Gosta sta bila filozofinja in urednica dr. Ignacija Fridl Jarc ter politični komentator Miran Videtič. V mesecu kulture smo se vprašali, kam je zašla slovenska kulturna krajina, ali se kultura spreminja v ideologijo ter kakšno vlogo imajo pri tem mediji. Dotaknili smo se tudi aktualnih političnih razmer, afer, padanja mask ter domnevno ustavno spornih odločitev vlade. Nismo se izognili vprašanju pravne države, vlogi predsednice republike in vplivu nevladnih organizacij. Ob začetku volilne kampanje pa je bil še pogled na politično prizorišče in ključna merila za odločitev volivcev. 

Dr. Ignacija Fridl Jarc in Miran Videtič o pestrem političnem dogajanju

Tokratna oddaja je prinesla poglobljen pogovor o stanju slovenske kulture, politike in medijev. Gosta sta bila filozofinja in urednica dr. Ignacija Fridl Jarc ter politični komentator Miran Videtič. V mesecu kulture smo se vprašali, kam je zašla slovenska kulturna krajina, ali se kultura spreminja v ideologijo ter kakšno vlogo imajo pri tem mediji. Dotaknili smo se tudi aktualnih političnih razmer, afer, padanja mask ter domnevno ustavno spornih odločitev vlade. Nismo se izognili vprašanju pravne države, vlogi predsednice republike in vplivu nevladnih organizacij. Ob začetku volilne kampanje pa je bil še pogled na politično prizorišče in ključna merila za odločitev volivcev. 

Alen Salihović

politika

Spominjamo se

VEČ ... |
Spominjamo se dne 22. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 22. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Duhovna misel

VEČ ... |
Čisto srce, o Bog, mi ustvari

Izvor besede čist izhaja iz “biti precejen”. Za vsako delo velja, da je najboljše “cedilo” zgodovina in to velja tudi za človeka. V obe smeri lahko uporabimo simbol ...

Čisto srce, o Bog, mi ustvari

Izvor besede čist izhaja iz “biti precejen”. Za vsako delo velja, da je najboljše “cedilo” zgodovina in to velja tudi za človeka. V obe smeri lahko uporabimo simbol ...

Tadej Sadar

duhovnost

Rožni venec

VEČ ... |
Žalostni del

Molili so Molilci pobude "Molitev in post za domovino"

Žalostni del

Molili so Molilci pobude "Molitev in post za domovino"

Radio Ognjišče

Svetnik dneva

VEČ ... |
Sedež apostola Petra

Sedež apostola Petra

Radio Ognjišče

duhovnostspomin