Prevarana lisica
Prevarana lisica? Nenavaden naslov, mar ne? Ponavadi je v pravljicah in basnih prav lisica tista, ki ostale potegne za nos. Zvitorepka bo v tej slovenski ljudski pravljici, kot kaže, dobila milo za drago. Morda pa … Kdo ve, prisluhnite pravljici.
1. 2. 2022
Prevarana lisica
Prevarana lisica? Nenavaden naslov, mar ne? Ponavadi je v pravljicah in basnih prav lisica tista, ki ostale potegne za nos. Zvitorepka bo v tej slovenski ljudski pravljici, kot kaže, dobila milo za drago. Morda pa … Kdo ve, prisluhnite pravljici.
VEČ ...|1. 2. 2022
Prevarana lisica
Prevarana lisica? Nenavaden naslov, mar ne? Ponavadi je v pravljicah in basnih prav lisica tista, ki ostale potegne za nos. Zvitorepka bo v tej slovenski ljudski pravljici, kot kaže, dobila milo za drago. Morda pa … Kdo ve, prisluhnite pravljici.
Zgodbe za otroke
VEČ ...|31. 5. 2025
31. dan šmarnic: Marija, prosi za nas
V zadnjem delu Marija zagotovi otrokom: “Vedno bom z vami, čeprav me ne boste videli.”
Zgodbe za otroke
31. dan šmarnic: Marija, prosi za nas
V zadnjem delu Marija zagotovi otrokom: “Vedno bom z vami, čeprav me ne boste videli.”
VEČ ...|31. 5. 2025
Zgodbe za otroke
VEČ ...|30. 5. 2025
30. dan šmarnic: darovi Svetega duha
Tokrat je marija naše prijatelje, posebej pa birmance, osrečila z razlago morda težje razumljivih darov Svetega duha. Sveti duh nam pripravlja čudovite darove.
Zgodbe za otroke
30. dan šmarnic: darovi Svetega duha
Tokrat je marija naše prijatelje, posebej pa birmance, osrečila z razlago morda težje razumljivih darov Svetega duha. Sveti duh nam pripravlja čudovite darove.
VEČ ...|30. 5. 2025
Zgodbe za otroke
VEČ ...|29. 5. 2025
29. dan šmarnic: Krščeni s Svetim duhom
Zgodba, ki je posebej namenjena birmancem. Prinaša odgovore na pomembna vprašanja in zanimivo nalogo.
Zgodbe za otroke
29. dan šmarnic: Krščeni s Svetim duhom
Zgodba, ki je posebej namenjena birmancem. Prinaša odgovore na pomembna vprašanja in zanimivo nalogo.
VEČ ...|29. 5. 2025
Zgodbe za otroke
VEČ ...|28. 5. 2025
28. dan šmarnic: Zaklad Svetega pisma
Marija je našim prijateljem, junakom šmarničnih zgodb, razodela, kako lep zaklad je Knjiga knjig.
Zgodbe za otroke
28. dan šmarnic: Zaklad Svetega pisma
Marija je našim prijateljem, junakom šmarničnih zgodb, razodela, kako lep zaklad je Knjiga knjig.
VEČ ...|28. 5. 2025
Zgodbe za otroke
VEČ ...|27. 5. 2025
27. dan šmarnic: Moč Svetega duha
Slišali boste da smo včasih še slabši od Petra. V zatajevanju Gospoda. Pa tudi, kako pogumni so junaki naših šmarničnih zgodb.
Zgodbe za otroke
27. dan šmarnic: Moč Svetega duha
Slišali boste da smo včasih še slabši od Petra. V zatajevanju Gospoda. Pa tudi, kako pogumni so junaki naših šmarničnih zgodb.
VEČ ...|27. 5. 2025
Zgodbe za otroke
VEČ ...|26. 5. 2025
26. dan šmarnic: Bog le ljubezen
Tokrat bo Marija pričevala o eni najlepših resnic. Bog je ljubezen.
Zgodbe za otroke
26. dan šmarnic: Bog le ljubezen
Tokrat bo Marija pričevala o eni najlepših resnic. Bog je ljubezen.
VEČ ...|26. 5. 2025
Zgodbe za otroke
VEČ ...|25. 5. 2025
25. dan šmarnic: Prava ljubezen
Pa smo končno tam. Pri bistvu naukov in Božje besede, pri Ljubezni.
Zgodbe za otroke
25. dan šmarnic: Prava ljubezen
Pa smo končno tam. Pri bistvu naukov in Božje besede, pri Ljubezni.
VEČ ...|25. 5. 2025
Zgodbe za otroke
VEČ ...|24. 5. 2025
24. dan šmarnic: V Marijinem varstvu
Na god Marije Pomagaj tudi naša zgodba ne more mimo Pomočnice kristjanov in Marijinega varstva.
Priporočamo
|
Aktualno
Doživetja narave
VEČ ...|31. 10. 2025
Čezmejni Martinov krog, 14 etap in 240 km
Od spomina na utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika smo odšli še več kot tisočletje nazaj v zgodovino. Stopili smo na pot rimskega častnika in škofa. Tako Trubar (kulturni in verski reformator) kot Martin (svetnik in simbol vzajemne delitve) sta zaznamovala slovensko kulturno krajino. Letos je zaživel Martinov čezmejni krog v dolžini 240 km, razdeljen na 14 etap. O njem in o kulturni ter naravni dediščini na tem območju sta spregovorila koordinatorka Polona Abram in umetnostni zgodovinar dr. Ferdinand Šerbelj.
Za življenje
VEČ ...|1. 11. 2025
Svetost in bolečina smrti
Na praznik vseh svetih, ko se spominjamo svetlih zgledov vere, smo gostili kliničnega psihologa in frančiškana p. dr. Christiana Gostečnika. V pogovoru smo združili razmislek o svetosti, minljivosti, smrti in žalovanju. Kaj pomeni biti svet v sodobnem svetu? Kako se soočamo z izgubo bližnjih? Kako vera in psihologija skupaj osvetljujeta pot skozi bolečino? Svojo zgodbo ali vprašanje za p. Christiana lahko pošljete na elektronski naslov: za.zivljenje@ognjisce.si
Slovencem po svetu in domovini
VEČ ...|3. 11. 2025
Slovenci na plantažah kave v Braziliji
Brazilska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa je skupaj z Zvezo Slovencev v Braziliji v okviru rednih spletnih srečanj pripravila odmevno predavanje prof. dr. Valdeirja Vidrika z naslovom Življenje in delo slovenskih izseljencev na kavnih plantažah ob koncu 19. stoletja. Zanimanje za zgodovino slovenskega izseljenstva v Braziliji je bilo veliko. Prof. Vidrik, katerega predniki so v Brazilijo prispeli konec 19. stoletja, je v svoji raziskavi predstavil zahtevne življenjske razmere slovenskih priseljencev, ki so se v Braziliji znašli le nekaj let po odpravi suženjstva. Poudaril je, da so številne nekdanje sužnje na plantažah nadomestili izseljenci iz Evrope – med njimi tudi Slovenci – ki so se soočali z napornim delom, skromnimi pogoji in zahtevno prilagoditvijo na novo okolje, tudi nasiljem in zlorabami. Kljub težkim razmeram pa so se slovenski priseljenci izkazali z vztrajnostjo, delavnostjo in močnim občutkom skupnosti, kar jim je omogočilo, da so si sčasoma ustvarili trdnejše temelje in prispevali k razvoju brazilske družbe.
Globine
VEČ ...|14. 10. 2025
Dialog z ateizmom #9 - Vera, Bog in prihodnost
Ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić sta razmišljala, kako vera oziroma nevera oblikuje človekov odnos do prihodnosti. Ali je prihodnost prostor upanja, razvoja in presežkov? Ali pa negotovosti, krize smisla in tehnološke neobvladljivosti? Pogovor lahko spremljate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.
Kmetijska oddaja
VEČ ...|2. 11. 2025
Pogovor z Inovativnim mladim kmetom 2025 - Alešem Čadežem
Aleš Čadež iz Delnic v Poljanski dolini, Inovativni mladi kmet 2025, je bil z nami in predstavil svoj pristop v ekološki pridelavi zelenjave z uporabo t.i. paperpot tehnologije. Celotnemu pogovoru lahko prisluhntete tudi v obliki video podkasta RAST.
Pevci zapojte, godci zagodte
VEČ ...|3. 11. 2025
Ljudska glasba na obrobjih
V Šmartinskem domu v Stražišču pri Kranju se je 17. oktobra odvil koncert Ljudska glasba na obrobjih, ki so ga pripravili Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija, Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU in Folklorna skupina Sava Kranj. Rdeča nit koncerta je bila glasba z obrobji – tako geografskih kot simbolnih. Nastopajoči so s pesmimi spodbudili razmislek o mejah – fizičnih in kulturnih – ter o pomenu skupnosti, ki ohranja in poustvarja dediščino. Odlomke s prireditve prinaša oddaja o ljudski glasbi.
Prijatelji Radia Ognjišče
VEČ ...|3. 11. 2025
Predstavitev adventnega romanja na Dunaj in Bratislavo
V oddaji ste slišali predstavitev adventnega romanja na Dunaj in Bratislavo, ki smo ga z agencijo Palma pripravili v dneh od 19. do 21. decembra. Slišali ste še nekaj koristnih informacij. Ob sklepu oddaje pa smo predvajali posnetek pridige, ki jo je imel škof Matjaž na Brezjah 7. oktobra, na dan rožnega venca.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
VEČ ...|3. 11. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 3. 11.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovencem po svetu in domovini
VEČ ...|3. 11. 2025
Slovenci na plantažah kave v Braziliji
Brazilska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa je skupaj z Zvezo Slovencev v Braziliji v okviru rednih spletnih srečanj pripravila odmevno predavanje prof. dr. Valdeirja Vidrika z naslovom Življenje in delo slovenskih izseljencev na kavnih plantažah ob koncu 19. stoletja. Zanimanje za zgodovino slovenskega izseljenstva v Braziliji je bilo veliko. Prof. Vidrik, katerega predniki so v Brazilijo prispeli konec 19. stoletja, je v svoji raziskavi predstavil zahtevne življenjske razmere slovenskih priseljencev, ki so se v Braziliji znašli le nekaj let po odpravi suženjstva. Poudaril je, da so številne nekdanje sužnje na plantažah nadomestili izseljenci iz Evrope – med njimi tudi Slovenci – ki so se soočali z napornim delom, skromnimi pogoji in zahtevno prilagoditvijo na novo okolje, tudi nasiljem in zlorabami. Kljub težkim razmeram pa so se slovenski priseljenci izkazali z vztrajnostjo, delavnostjo in močnim občutkom skupnosti, kar jim je omogočilo, da so si sčasoma ustvarili trdnejše temelje in prispevali k razvoju brazilske družbe.