Družina Majcnovih se je težko prebijala skozi težka štiri leta prve svetovne vojne. Očetu k sreči ni bilo treba v vojsko, saj je kot sodnijski uslužbenec skrbel za vojne sirote.

Andrej je iz ljudske šole napredoval v nemško meščansko šolo, ki je slovela po svoji odličnosti. Čeprav sta bila starša zavedna Slovenca, sta za svoje otroke želela dobro izobrazbo. Izkazalo se je, da je Andrej bister učenec.

Zoran, Andrejev brat, zaradi škrlatinke umre, pa tudi Andrej je zaradi bolezni zelo oslabel. Nekaj mesecev se je šolal zasebno, poučevala ga je gospa, ki je delala v pekarni.

Naš junak se po koncu počitnic vrne v Kozje, kjer ga je nestrpno čakala sestra Marica, s katero sta se ob otoku igrala sveto mašo. Družina je bila spet skupaj.

Andrej Majcen je poletne počitnice preživljal pri babici Julki in dedku Lojzu, ki je bil vlakovodja. Občudoval je dedka in si želel, da bi tudi sam lahko potoval in videl svet.

Zgodba, v kateri se lahko prepozna vsak. Pride namreč kak večer, ko se nam zdi, da nismo utrujeni, ko si želimo, da bi se še kar igrali, da ne bi bilo treba v posteljo. S takim večerom se začenja zgodba, ki pelje do spoznanja o moči iskrenega opravičila. 

Poznate morske medvede? Veliko časa preživijo na obali in se po njej premikajo s plavutmi. So pa tudi odlični plavalci. Ko se podajo na lov v ledeno vodo, lahko v njej ostanejo tudi po več tednov. No, Trula je imela na začetku težave. Ja, s plavanjem.

Ana in Tim sta se igrala, doživela lep dan in bila skrbno postrežena s strani mame, sosede, narave … Ob sklepu dneva sta bila hvaležna za vse prejete dobrote. Zahvalila sta se mami in sosedi. Pa ju je ati spomnil tudi na Boga in našo hvaležnost, ki mora biti namenjena Njemu.