Is podcast
Ali lahko rane dišijo? Serafinček je predstavil kapucinskega patra svetega Pija iz Pietrelcine. Na svojem telesu je nosil stigme oziroma Kristusove rane, ki so bile posledica žebljev in sulice, ko ga je vojak prebodel. Teh ran ni mogel pozdraviti noben zdravnik in včasih se je iz njih širil prijeten vonj. Pater Pij je veliko spovedoval in še več molil. Zato je bil vreden nositi ta znamenja na telesu.
otroci otrok zgodbe zgodba pravljica pravljice slovensko slovenske šmarnice 2021
Ali lahko rane dišijo? Serafinček je predstavil kapucinskega patra svetega Pija iz Pietrelcine. Na svojem telesu je nosil stigme oziroma Kristusove rane, ki so bile posledica žebljev in sulice, ko ga je vojak prebodel. Teh ran ni mogel pozdraviti noben zdravnik in včasih se je iz njih širil prijeten vonj. Pater Pij je veliko spovedoval in še več molil. Zato je bil vreden nositi ta znamenja na telesu.
Ali lahko rane dišijo? Serafinček je predstavil kapucinskega patra svetega Pija iz Pietrelcine. Na svojem telesu je nosil stigme oziroma Kristusove rane, ki so bile posledica žebljev in sulice, ko ga je vojak prebodel. Teh ran ni mogel pozdraviti noben zdravnik in včasih se je iz njih širil prijeten vonj. Pater Pij je veliko spovedoval in še več molil. Zato je bil vreden nositi ta znamenja na telesu.
otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljiceslovenskoslovenskešmarnice 2021
V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta.
V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta.
Filip in njegovi prijatelji so se odpravili na romanje po Grozdetovih poteh. Bili so na kraju, kjer je bil umorjen, in obiskali romarsko svetišče na Zaplazu, kjer so zdaj njegove relikvije.
Filip in njegovi prijatelji so se odpravili na romanje po Grozdetovih poteh. Bili so na kraju, kjer je bil umorjen, in obiskali romarsko svetišče na Zaplazu, kjer so zdaj njegove relikvije.
Filip in Bine pripravljata predstavitev življenja Alojzija Grozdeta. Njun prijatelj Domen je zašel v težave.
Filip in Bine pripravljata predstavitev življenja Alojzija Grozdeta. Njun prijatelj Domen je zašel v težave.
Filip je dobil nalogo, da na romanju po Grozdetovih poteh svojim prijateljem predstavi Alojzijevo življenje. Bine se je ponudil, da mu pri tem pomaga. Skupaj prebirata njegov življenjepis in skušata čim bolje predstaviti njegovo življenjsko pot.
Filip je dobil nalogo, da na romanju po Grozdetovih poteh svojim prijateljem predstavi Alojzijevo življenje. Bine se je ponudil, da mu pri tem pomaga. Skupaj prebirata njegov življenjepis in skušata čim bolje predstaviti njegovo življenjsko pot.
Filip spoznava v kako težkih in negotovih časih je živel Alojzij Grozde. Čedalje več je bilo nasprotovanja veriin Cerkvi. Filip bi bil rad bolj podoben svetniškemu vzorniku. Svojemu očetu je napisal pismo.
Filip spoznava v kako težkih in negotovih časih je živel Alojzij Grozde. Čedalje več je bilo nasprotovanja veriin Cerkvi. Filip bi bil rad bolj podoben svetniškemu vzorniku. Svojemu očetu je napisal pismo.
V 26. delu letošnjih šmarnic za otroke, je šel Filip s prijatelji k šmarnicam. Teta Mira jim je razložila kaj so šmarnice, kaj litanije, Filip pa jim je pripovedoval o Alojzijevi močni veri v Marijino varstvo.
V 26. delu letošnjih šmarnic za otroke, je šel Filip s prijatelji k šmarnicam. Teta Mira jim je razložila kaj so šmarnice, kaj litanije, Filip pa jim je pripovedoval o Alojzijevi močni veri v Marijino varstvo.
Filip in teta Mira sta na sprehodu po Ljubljani obiskala cerkve, ulice in šolo, kamor je hodil Alojzij Grozde. Filipa muči misel, da se morda mami sploh ne namerava vrniti.
Filip in teta Mira sta na sprehodu po Ljubljani obiskala cerkve, ulice in šolo, kamor je hodil Alojzij Grozde. Filipa muči misel, da se morda mami sploh ne namerava vrniti.
Radio Ognjišče vse od prvega dne misli tudi na najmlajše poslušalce. Radi jim prebiramo zgodbe, z veseljem pogledamo v Sveto pismo, širimo obzorja s Šmarnicami in bogatimo domišljijo s pravljicami, ljudskimi in umetnimi zgodbami. Vemo, da ima pisatelj George Martin prav, ko pravi: "Kdor bere knjige, živi tisoč življenj." Skrbno izbiramo, prijazno prebiramo in iskreno vabimo: prisluhnite podcastu Zgodbe za otroke.
V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 26. april 2024 ob 05-ih
V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta.
Vsi se želimo biti srečni in to je možno. Zagotova pot je hvaležen človek, ki se zna vsaj zvečer zahvaliti za dobro in težko v preteklem dnevu. Sadovi so več zdravja, več zadovoljstva, več miru med ljudmi in več upanja. Kako se v tej kreposti vaditi, je razmišljala s. Meta Potočnik.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
V uvodni oddaji cikla Gozdovi naših mest smo izvedli, kaj sploh so mestni gozdovi, koliko jih imamo pri nas in v čem se razlikujejo od ostalih gozdov. Ali ste vedeli, da je zračna razdalja od vsakega slovenskega mesta do gozda največ 1 km? Z nami sta bila dr. Mojca Nastran in dr. Janez Pirnat z oddelka za gozdarstvo na Biotehniški fakulteti.
Skupnost koroških Slovencev in Slovenk, ena od krovnih političnih organizacij na avstrijskem Koroškem, je letošnjo Kugyjevo nagrado namenila kulturnemu ustvarjalcu, zborovodju in dolgoletnemu lokalnemu politiku Franzu Starzu. Nagrado je prejel za zasluge na področju kulture in zborovske glasbe. Med drugim je bil več kot 40 let zborovodja moškega pevskega zbora Vinko Poljanec. S številnimi zborovskimi nastopi je prispeval k ohranjanju slovenskega jezika in zbliževanju nemško in slovensko govorečih sosedov na Koroškem ter h krepitvi čezmejnega kulturnega sodelovanja. Kot dolgoletni lokalni politik si je vedno prizadeval za dobrobit obeh jezikovnih skupin in za pozitiven razvoj domače občine Škocjan, piše v obrazložitvi nagrade, ki so mu jo podelili sinoči v ožjem krogu. Odlikovanje podeljuje Skupnost koroških Slovencev in Slovenk odličnim osebnostim, ki doprinašajo bistven delež pri uresničevanju kulturnega, vzgojnega, političnega, gospodarskega, športnega in splošno-človeškega zbliževanja narodov sosedov na Koroškem in v celotni alpsko-jadranski regiji.
Člani Moškega pevskega zbora Franc Ksaver Meško Sele – Vrhe so pripravili slavnostni koncert ob 60 letnico delovanja in ob tem prejeli občinsko priznanje občine Slovenj Gradec. V začasnih razstavnih prostorih Gradu Ribnica je na ogled razstava z naslovom Iz take smo snovi kot sanje, V Celju pa je svoja vrata uradno odprla obnovljena Fotohiša Pelikan.
Tako kot je Jezus svojim apostolom po vstajenju odprl um, da so umevali Pisma, ga po istih pismih odpira tudi nam. Če so ta pisma že v antiki in nato skozi vsa nadaljnja stoletja iz vseh, ki so jih brali, preprostih in izobraženih, naredila junake duha in dejanj, lahko ta ista pisma ob vsakdanji molitvi dajejo moč in spoznanje tudi nam.
Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.