Poslušalca Zvone Jeruc in Janez Urh, nabiralca zdravilnih rastlin

Zvone Jeruc iz Dupelj ter Janez Urh iz Loke sta bila na poletnih radijskih počitnicah v Romuniji, kjer smo v pogovoru z njima izvedeli za njuno navdušenje nad bogatim ljudskim znanjem o zdravilnih rastlinah. Zavzeto jih nabirata vse leto za čaj in tudi za različne likerje ter druge pijače, ki jih uživamo le po požirkih. 

Nataša Ličen

kultura narava dediščina izročilo

12. 11. 2024
Poslušalca Zvone Jeruc in Janez Urh, nabiralca zdravilnih rastlin

Zvone Jeruc iz Dupelj ter Janez Urh iz Loke sta bila na poletnih radijskih počitnicah v Romuniji, kjer smo v pogovoru z njima izvedeli za njuno navdušenje nad bogatim ljudskim znanjem o zdravilnih rastlinah. Zavzeto jih nabirata vse leto za čaj in tudi za različne likerje ter druge pijače, ki jih uživamo le po požirkih. 

Nataša Ličen

VEČ ...|12. 11. 2024
Poslušalca Zvone Jeruc in Janez Urh, nabiralca zdravilnih rastlin

Zvone Jeruc iz Dupelj ter Janez Urh iz Loke sta bila na poletnih radijskih počitnicah v Romuniji, kjer smo v pogovoru z njima izvedeli za njuno navdušenje nad bogatim ljudskim znanjem o zdravilnih rastlinah. Zavzeto jih nabirata vse leto za čaj in tudi za različne likerje ter druge pijače, ki jih uživamo le po požirkih. 

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|26. 8. 2025
Papirnati šopki Ane Kašnik

Ana Kašnik iz Pameč pri Slovenj Gradcu že od otroških let izdeluje papirnate cvetove, to mojstrstvo domače obrti oziroma rokodelstva pa je izpopolnila v pokoju in za svoje izdelke pridobila certifikat. 

Papirnati šopki Ane Kašnik

Ana Kašnik iz Pameč pri Slovenj Gradcu že od otroških let izdeluje papirnate cvetove, to mojstrstvo domače obrti oziroma rokodelstva pa je izpopolnila v pokoju in za svoje izdelke pridobila certifikat. 

kultura narava izročilo dediščina

Zakladi naše dediščine

Papirnati šopki Ane Kašnik

Ana Kašnik iz Pameč pri Slovenj Gradcu že od otroških let izdeluje papirnate cvetove, to mojstrstvo domače obrti oziroma rokodelstva pa je izpopolnila v pokoju in za svoje izdelke pridobila certifikat. 

VEČ ...|26. 8. 2025
Papirnati šopki Ane Kašnik

Ana Kašnik iz Pameč pri Slovenj Gradcu že od otroških let izdeluje papirnate cvetove, to mojstrstvo domače obrti oziroma rokodelstva pa je izpopolnila v pokoju in za svoje izdelke pridobila certifikat. 

Nataša Ličen

kultura narava izročilo dediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|19. 8. 2025
Zakonca Sedeljšak že več kot 40-et let obiskujeta prireditve oblečena v narodni noši

Marija in Franc Sedeljšak iz Korp sta pogosto oblečena v narodno nošo. Več kot štirideset let redno obiskujeta prireditve in na njih iz srca z oblačilno dediščino kažeta dragocenost slovenstva in svojo pripadnost domovini. Nošo je treba spoštovati in ne smemo biti površno oblečeni.

Zakonca Sedeljšak že več kot 40-et let obiskujeta prireditve oblečena v narodni noši

Marija in Franc Sedeljšak iz Korp sta pogosto oblečena v narodno nošo. Več kot štirideset let redno obiskujeta prireditve in na njih iz srca z oblačilno dediščino kažeta dragocenost slovenstva in svojo pripadnost domovini. Nošo je treba spoštovati in ne smemo biti površno oblečeni.

kultura narava

Zakladi naše dediščine

Zakonca Sedeljšak že več kot 40-et let obiskujeta prireditve oblečena v narodni noši

Marija in Franc Sedeljšak iz Korp sta pogosto oblečena v narodno nošo. Več kot štirideset let redno obiskujeta prireditve in na njih iz srca z oblačilno dediščino kažeta dragocenost slovenstva in svojo pripadnost domovini. Nošo je treba spoštovati in ne smemo biti površno oblečeni.

VEČ ...|19. 8. 2025
Zakonca Sedeljšak že več kot 40-et let obiskujeta prireditve oblečena v narodni noši

Marija in Franc Sedeljšak iz Korp sta pogosto oblečena v narodno nošo. Več kot štirideset let redno obiskujeta prireditve in na njih iz srca z oblačilno dediščino kažeta dragocenost slovenstva in svojo pripadnost domovini. Nošo je treba spoštovati in ne smemo biti površno oblečeni.

Nataša Ličen

kultura narava

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|12. 8. 2025
So še dobre domače gostilne?

Tomaž Tomažič Letonja je iz gostilne Marta, ki stoji ob glavni lokalni prometni poti Ptuj - Ormož na začetku Prlekije. Številni gostje, tudi pohodniki in Jakobovi romarji, se ustavijo pri njih. Vztrajno tudi skrbijo za svoje vinske trte, usmerili so se v penino. 

So še dobre domače gostilne?

Tomaž Tomažič Letonja je iz gostilne Marta, ki stoji ob glavni lokalni prometni poti Ptuj - Ormož na začetku Prlekije. Številni gostje, tudi pohodniki in Jakobovi romarji, se ustavijo pri njih. Vztrajno tudi skrbijo za svoje vinske trte, usmerili so se v penino. 

kultura narava dediščina izročilo

Zakladi naše dediščine

So še dobre domače gostilne?

Tomaž Tomažič Letonja je iz gostilne Marta, ki stoji ob glavni lokalni prometni poti Ptuj - Ormož na začetku Prlekije. Številni gostje, tudi pohodniki in Jakobovi romarji, se ustavijo pri njih. Vztrajno tudi skrbijo za svoje vinske trte, usmerili so se v penino. 

VEČ ...|12. 8. 2025
So še dobre domače gostilne?

Tomaž Tomažič Letonja je iz gostilne Marta, ki stoji ob glavni lokalni prometni poti Ptuj - Ormož na začetku Prlekije. Številni gostje, tudi pohodniki in Jakobovi romarji, se ustavijo pri njih. Vztrajno tudi skrbijo za svoje vinske trte, usmerili so se v penino. 

Nataša Ličen

kultura narava dediščina izročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|5. 8. 2025
Kras in njegovo izročilo

Kras nudi polnost doživetij na področju dediščine, tudi za rekreativce in navdušene kulinarike. Ob razvoju trajnostnega turizma želijo delovati tudi na razvoju lokalnega kmetijstva ter podjetništva. V Štanjelu so odprli tudi prvi Muzej slovenskega jezika in knjige. Pogovarjali smo se z županom Komna Erikom Modicem.  

Kras in njegovo izročilo

Kras nudi polnost doživetij na področju dediščine, tudi za rekreativce in navdušene kulinarike. Ob razvoju trajnostnega turizma želijo delovati tudi na razvoju lokalnega kmetijstva ter podjetništva. V Štanjelu so odprli tudi prvi Muzej slovenskega jezika in knjige. Pogovarjali smo se z županom Komna Erikom Modicem.  

kultura narava dediščina izročilo kultura kulinarika

Zakladi naše dediščine

Kras in njegovo izročilo

Kras nudi polnost doživetij na področju dediščine, tudi za rekreativce in navdušene kulinarike. Ob razvoju trajnostnega turizma želijo delovati tudi na razvoju lokalnega kmetijstva ter podjetništva. V Štanjelu so odprli tudi prvi Muzej slovenskega jezika in knjige. Pogovarjali smo se z županom Komna Erikom Modicem.  

VEČ ...|5. 8. 2025
Kras in njegovo izročilo

Kras nudi polnost doživetij na področju dediščine, tudi za rekreativce in navdušene kulinarike. Ob razvoju trajnostnega turizma želijo delovati tudi na razvoju lokalnega kmetijstva ter podjetništva. V Štanjelu so odprli tudi prvi Muzej slovenskega jezika in knjige. Pogovarjali smo se z županom Komna Erikom Modicem.  

Nataša Ličen

kultura narava dediščina izročilo kultura kulinarika

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|29. 7. 2025
Veronika Aljančič o receptu za potico iz leta 1914

Veronika Aljančič nas je pred več leti odpeljala v spominsko sobo, kjer smo v okviru videli staro fotografijo gospodinj, ki so začele peči prav posebne potice po receptu iz leta 1914.   

Veronika Aljančič o receptu za potico iz leta 1914

Veronika Aljančič nas je pred več leti odpeljala v spominsko sobo, kjer smo v okviru videli staro fotografijo gospodinj, ki so začele peči prav posebne potice po receptu iz leta 1914.   

kultura narava zgodovina tradicija izročilo

Zakladi naše dediščine

Veronika Aljančič o receptu za potico iz leta 1914

Veronika Aljančič nas je pred več leti odpeljala v spominsko sobo, kjer smo v okviru videli staro fotografijo gospodinj, ki so začele peči prav posebne potice po receptu iz leta 1914.   

VEČ ...|29. 7. 2025
Veronika Aljančič o receptu za potico iz leta 1914

Veronika Aljančič nas je pred več leti odpeljala v spominsko sobo, kjer smo v okviru videli staro fotografijo gospodinj, ki so začele peči prav posebne potice po receptu iz leta 1914.   

Nataša Ličen

kultura narava zgodovina tradicija izročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|22. 7. 2025
2. del: Jamski vodnik Roman Bogataj o lepoti jame in službe

V Postojnski jami deluje najstarejša redna vodniška služba na svetu, so sicer tudi starejše, a niso imele stalne službe in tudi ne toliko obiska. Postojnska jama je imela tudi veliko sreče z obiskom zaradi železnice, ki je v jamo pripeljala veliko gostov in je jama z njo postala dostopnejša. Tudi o tem podrobneje v drugem delu pogovora z jamskim vodnikom Romanom Bogatajem.  

2. del: Jamski vodnik Roman Bogataj o lepoti jame in službe

V Postojnski jami deluje najstarejša redna vodniška služba na svetu, so sicer tudi starejše, a niso imele stalne službe in tudi ne toliko obiska. Postojnska jama je imela tudi veliko sreče z obiskom zaradi železnice, ki je v jamo pripeljala veliko gostov in je jama z njo postala dostopnejša. Tudi o tem podrobneje v drugem delu pogovora z jamskim vodnikom Romanom Bogatajem.  

kultura narava dediščina

Zakladi naše dediščine

2. del: Jamski vodnik Roman Bogataj o lepoti jame in službe

V Postojnski jami deluje najstarejša redna vodniška služba na svetu, so sicer tudi starejše, a niso imele stalne službe in tudi ne toliko obiska. Postojnska jama je imela tudi veliko sreče z obiskom zaradi železnice, ki je v jamo pripeljala veliko gostov in je jama z njo postala dostopnejša. Tudi o tem podrobneje v drugem delu pogovora z jamskim vodnikom Romanom Bogatajem.  

VEČ ...|22. 7. 2025
2. del: Jamski vodnik Roman Bogataj o lepoti jame in službe

V Postojnski jami deluje najstarejša redna vodniška služba na svetu, so sicer tudi starejše, a niso imele stalne službe in tudi ne toliko obiska. Postojnska jama je imela tudi veliko sreče z obiskom zaradi železnice, ki je v jamo pripeljala veliko gostov in je jama z njo postala dostopnejša. Tudi o tem podrobneje v drugem delu pogovora z jamskim vodnikom Romanom Bogatajem.  

Nataša Ličen

kultura narava dediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|15. 7. 2025
Roman Bogataj, jamski vodnik o razvoju službe

Roman Bogataj je jamski vodnik, ki je ob praznovanju visokega jubileja - dvesto letnice organizirane redne jamske službe v Postojnski jami, opisal poklic, razvoj opreme in kako poleg vodenja obiskovalcev po jami, zanjo tudi skrbijo. 

Roman Bogataj, jamski vodnik o razvoju službe

Roman Bogataj je jamski vodnik, ki je ob praznovanju visokega jubileja - dvesto letnice organizirane redne jamske službe v Postojnski jami, opisal poklic, razvoj opreme in kako poleg vodenja obiskovalcev po jami, zanjo tudi skrbijo. 

kultura narava dediščina

Zakladi naše dediščine

Roman Bogataj, jamski vodnik o razvoju službe

Roman Bogataj je jamski vodnik, ki je ob praznovanju visokega jubileja - dvesto letnice organizirane redne jamske službe v Postojnski jami, opisal poklic, razvoj opreme in kako poleg vodenja obiskovalcev po jami, zanjo tudi skrbijo. 

VEČ ...|15. 7. 2025
Roman Bogataj, jamski vodnik o razvoju službe

Roman Bogataj je jamski vodnik, ki je ob praznovanju visokega jubileja - dvesto letnice organizirane redne jamske službe v Postojnski jami, opisal poklic, razvoj opreme in kako poleg vodenja obiskovalcev po jami, zanjo tudi skrbijo. 

Nataša Ličen

kultura narava dediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|8. 7. 2025
Likof na taberhi

Likof na taberhi je tradicionalna etnografska prireditev v Muzeju na prostem Rogatec, kjer se prikaže mlačev žita z mlatilnico in cepcem – tako, kot so to počeli nekoč. Ohranimo znanje in spoštujmo delo prednikov. Na dogodku sodeluje več kot osemdeset nastopajočih, ki prikažejo, kako so nekoč tekla kmečka opravila. Pogovarjali smo se z Nives Brezovnik

Likof na taberhi

Likof na taberhi je tradicionalna etnografska prireditev v Muzeju na prostem Rogatec, kjer se prikaže mlačev žita z mlatilnico in cepcem – tako, kot so to počeli nekoč. Ohranimo znanje in spoštujmo delo prednikov. Na dogodku sodeluje več kot osemdeset nastopajočih, ki prikažejo, kako so nekoč tekla kmečka opravila. Pogovarjali smo se z Nives Brezovnik

kultura narava dediščina zgodovina

Zakladi naše dediščine

Likof na taberhi

Likof na taberhi je tradicionalna etnografska prireditev v Muzeju na prostem Rogatec, kjer se prikaže mlačev žita z mlatilnico in cepcem – tako, kot so to počeli nekoč. Ohranimo znanje in spoštujmo delo prednikov. Na dogodku sodeluje več kot osemdeset nastopajočih, ki prikažejo, kako so nekoč tekla kmečka opravila. Pogovarjali smo se z Nives Brezovnik

VEČ ...|8. 7. 2025
Likof na taberhi

Likof na taberhi je tradicionalna etnografska prireditev v Muzeju na prostem Rogatec, kjer se prikaže mlačev žita z mlatilnico in cepcem – tako, kot so to počeli nekoč. Ohranimo znanje in spoštujmo delo prednikov. Na dogodku sodeluje več kot osemdeset nastopajočih, ki prikažejo, kako so nekoč tekla kmečka opravila. Pogovarjali smo se z Nives Brezovnik

Nataša Ličen

kultura narava dediščina zgodovina

Zakladi naše dediščine
Naša domovina je v izročilu bogata in raznolika. Odkrivamo ga v kratkih, nekaj minutnih rubrikah "Zakladi naše dediščine". V strnjenih pogovorih predstavljamo mojstre domačih in umetnostnih obrti, govorimo s strokovnjaki posameznih etnoloških področjih. Včasih gostimo tudi pevce ali skupine, ki ohranjajo ljudsko pesem. Pogosto se udeležujemo dogodkov z etnološko vsebino, na katerih v prepletanju znanja in veščin iz preteklosti, odkrivamo sodobnejše prikaze slovenske dediščine.
Nataša Ličen

Nataša Ličen

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ...|31. 8. 2025
Konferenca: Slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje -1

Študijski center za narodno spravo je pripravil znanstveno konferenco Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje v transnacionalni perspektivi. Na njej so sodelovali zgodovinarji, ki so osvetlili pomen katoliških intelektualcev v prelomnem stoletju 1848−1948. Tega sta zaznamovali dve veliki revoluciji: meščanska leta 1848 in komunistična s prevzemom oblasti po drugi svetovni vojni. Na sporedu je bila prva oddaja v kateri sta govorila Tomaž Ivešić in Špela Chomicki (Homicki).

Konferenca: Slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje -1

Študijski center za narodno spravo je pripravil znanstveno konferenco Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje v transnacionalni perspektivi. Na njej so sodelovali zgodovinarji, ki so osvetlili pomen katoliških intelektualcev v prelomnem stoletju 1848−1948. Tega sta zaznamovali dve veliki revoluciji: meščanska leta 1848 in komunistična s prevzemom oblasti po drugi svetovni vojni. Na sporedu je bila prva oddaja v kateri sta govorila Tomaž Ivešić in Špela Chomicki (Homicki).

Jože Bartolj

spominpolitikaSlovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanjeTomaž IvešićŠpela Chomicki

Globine

VEČ ...|12. 8. 2025
Dialog z ateizmom #7 - refleksija

Tokrat smo si v 7. delu cikla Dialog z ateizmom vzeli čas za refleksijo: ateist Simon Rigač je delil svoj pogled na srečanja, snemanje oddaj, povedal je, kaj se ga je dotaknilo, v zadnjem delu pogovora pa je beseda tekla o ustvarjanju glasbe z umetno inteligenco. Začeli smo s ponovitvijo dela pogovora z jezuitom p. Damjanom Ristićem o tem, kako razumemo ateizem in kakšne oblike poznamo. Vprašanja za oba gosta lahko pošljete na: globine@ognjisce.si

Dialog z ateizmom #7 - refleksija

Tokrat smo si v 7. delu cikla Dialog z ateizmom vzeli čas za refleksijo: ateist Simon Rigač je delil svoj pogled na srečanja, snemanje oddaj, povedal je, kaj se ga je dotaknilo, v zadnjem delu pogovora pa je beseda tekla o ustvarjanju glasbe z umetno inteligenco. Začeli smo s ponovitvijo dela pogovora z jezuitom p. Damjanom Ristićem o tem, kako razumemo ateizem in kakšne oblike poznamo. Vprašanja za oba gosta lahko pošljete na: globine@ognjisce.si

Blaž Lesnik

duhovnostateizemveradialog

Naš gost

VEČ ...|30. 8. 2025
Meta Tavčar, terapevtka

Naša gostja je bila nekdanja imago terapevtka Meta Tavčar. Poslušalci se je najbrž spomnijo iz oddaj Za življenje, v katerih sta bila s soprogom Rudijem redna gosta.

Meta Tavčar, terapevtka

Naša gostja je bila nekdanja imago terapevtka Meta Tavčar. Poslušalci se je najbrž spomnijo iz oddaj Za življenje, v katerih sta bila s soprogom Rudijem redna gosta.

Mateja Subotičanec

spominživljenje

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|25. 8. 2025
Mag. Branko Cestnik

Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil p. Branko Cestnik. Z njim smo govorili o več temah, ki so zaznamovale to poletje. Najprej smo izpostavili tisoče otrok, ki so obiskovali oratorije na cerkvenih dvoriščih, kaj je nedvomno znamenje tihega zaupanja v vzgojno vlogo Cerkve. Ob tem smo se spomnili tudi 80-letnice konca 2. svetovne vojne in se vprašali, ali res ne znamo brez vojne v Evropi in v Sveti deželi? 

Mag. Branko Cestnik

Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil p. Branko Cestnik. Z njim smo govorili o več temah, ki so zaznamovale to poletje. Najprej smo izpostavili tisoče otrok, ki so obiskovali oratorije na cerkvenih dvoriščih, kaj je nedvomno znamenje tihega zaupanja v vzgojno vlogo Cerkve. Ob tem smo se spomnili tudi 80-letnice konca 2. svetovne vojne in se vprašali, ali res ne znamo brez vojne v Evropi in v Sveti deželi? 

Radio Ognjišče

politikaBranko Cestnik

Sol in luč

VEČ ...|26. 8. 2025
dr. Jože Ramovš: Sto domačih zdravil za dušo in telo

»Včasih se človek odloči za slabšo možnost, kar postane tudi izkušnja. Človek je tu s svojo duhovno zmožnostjo kakor krmar ladje, ki nenehno popravlja njeno smer, dokler varno ne pristane na cilju. Nečesa pa človek ne more. Ne biti človek.« Tako je v knjigi »Sto domačih zdravil za dušo in telo« zapisal dr. Jože Ramovš. Iz knjige smo za oddajo prebrali nekaj izbranih odlomkov.

dr. Jože Ramovš: Sto domačih zdravil za dušo in telo

»Včasih se človek odloči za slabšo možnost, kar postane tudi izkušnja. Človek je tu s svojo duhovno zmožnostjo kakor krmar ladje, ki nenehno popravlja njeno smer, dokler varno ne pristane na cilju. Nečesa pa človek ne more. Ne biti človek.« Tako je v knjigi »Sto domačih zdravil za dušo in telo« zapisal dr. Jože Ramovš. Iz knjige smo za oddajo prebrali nekaj izbranih odlomkov.

Tadej Sadar

Moja zgodba

VEČ ...|31. 8. 2025
Konferenca: Slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje -1

Študijski center za narodno spravo je pripravil znanstveno konferenco Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje v transnacionalni perspektivi. Na njej so sodelovali zgodovinarji, ki so osvetlili pomen katoliških intelektualcev v prelomnem stoletju 1848−1948. Tega sta zaznamovali dve veliki revoluciji: meščanska leta 1848 in komunistična s prevzemom oblasti po drugi svetovni vojni. Na sporedu je bila prva oddaja v kateri sta govorila Tomaž Ivešić in Špela Chomicki (Homicki).

Konferenca: Slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje -1

Študijski center za narodno spravo je pripravil znanstveno konferenco Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje v transnacionalni perspektivi. Na njej so sodelovali zgodovinarji, ki so osvetlili pomen katoliških intelektualcev v prelomnem stoletju 1848−1948. Tega sta zaznamovali dve veliki revoluciji: meščanska leta 1848 in komunistična s prevzemom oblasti po drugi svetovni vojni. Na sporedu je bila prva oddaja v kateri sta govorila Tomaž Ivešić in Špela Chomicki (Homicki).

Jože Bartolj

spominpolitikaSlovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanjeTomaž IvešićŠpela Chomicki

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|31. 8. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 31. 8.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 31. 8.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pojdite in učite

VEČ ...|31. 8. 2025
Karitas in akcija Srce Afrike

Slovenska Karitas obeležuje 20 let dobrodelne akcije Za srce Afrike, katere letošnja izvedba poteka prav v teh dneh. V rubriki Pojdite in učite boste slišali o rezultatih doslej, upanju za prihodnost in iskreno zahvalo vsem, ki pomagate nerazvitemu svetu, misijonskim deželam.

Karitas in akcija Srce Afrike

Slovenska Karitas obeležuje 20 let dobrodelne akcije Za srce Afrike, katere letošnja izvedba poteka prav v teh dneh. V rubriki Pojdite in učite boste slišali o rezultatih doslej, upanju za prihodnost in iskreno zahvalo vsem, ki pomagate nerazvitemu svetu, misijonskim deželam.

Jure Sešek

duhovnostmisijonkaritassrce afrikejana lampe

Z ljudmi na poti

VEČ ...|31. 8. 2025
Klara Lotrič, Turčija

Gostili smo Klaro Lotrič, grafično oblikovalko in svetovno popotnico, ki jo je zadnja služba popeljala v Turčijo, kjer deluje kot predstavnica ene od turističnih agencij. Prvo pot po svetu je opravila pri devetnajstih letih, pozneje pa je živela in delala v različnih državah, med drugim na Tajskem, v Maleziji, Mehiki, Argentini, pa tudi v Španiji. V oddaji je spregovorila o življenju in delu v tujini.

Klara Lotrič, Turčija

Gostili smo Klaro Lotrič, grafično oblikovalko in svetovno popotnico, ki jo je zadnja služba popeljala v Turčijo, kjer deluje kot predstavnica ene od turističnih agencij. Prvo pot po svetu je opravila pri devetnajstih letih, pozneje pa je živela in delala v različnih državah, med drugim na Tajskem, v Maleziji, Mehiki, Argentini, pa tudi v Španiji. V oddaji je spregovorila o življenju in delu v tujini.

Andrej Šinko

družbainfo