Is podcast
Na Mini počitnicah v Prekmurju nas je prijetno presenetila Folklorna skupina iz Beltincev ter njihov član Črt Hozjan, preoblečen v pozvačina.
Na Mini počitnicah v Prekmurju nas je prijetno presenetila Folklorna skupina iz Beltincev ter njihov član Črt Hozjan, preoblečen v pozvačina.
Na Mini počitnicah v Prekmurju nas je prijetno presenetila Folklorna skupina iz Beltincev ter njihov član Črt Hozjan, preoblečen v pozvačina.
Nekaj dni pred godovnim praznikom sv. Cecilije smo govorili z Andrejem Peperko, tehničnim vodjo orglarske delavnice.
Nekaj dni pred godovnim praznikom sv. Cecilije smo govorili z Andrejem Peperko, tehničnim vodjo orglarske delavnice.
Zvone Jeruc iz Dupelj ter Janez Urh iz Loke sta bila na poletnih radijskih počitnicah v Romuniji, kjer smo v pogovoru z njima izvedeli za njuno navdušenje nad bogatim ljudskim znanjem o zdravilnih rastlinah. Zavzeto jih nabirata vse leto za čaj in tudi za različne likerje ter druge pijače, ki jih uživamo le po požirkih.
Zvone Jeruc iz Dupelj ter Janez Urh iz Loke sta bila na poletnih radijskih počitnicah v Romuniji, kjer smo v pogovoru z njima izvedeli za njuno navdušenje nad bogatim ljudskim znanjem o zdravilnih rastlinah. Zavzeto jih nabirata vse leto za čaj in tudi za različne likerje ter druge pijače, ki jih uživamo le po požirkih.
Odnos do tradicije se v zadnjem času spreminja, dobiva večjo vlogo. Muzeji in galerije po nedavni raziskavi sodijo med najbolj zaupanja vredne ustanove. Odprli so se novim pristopom in pri postavljanju razstav sodelujejo z različnimi strokami. Muzeji so hrami dediščine, prostori srečevanja preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, prostor druženja in dialoga. Slišali smo misli štirih muzealk, Jane Babšek, Alenke Černelič Krošelj, Maje Hakl Saje in Marjetke Balkovec Debevec.
Odnos do tradicije se v zadnjem času spreminja, dobiva večjo vlogo. Muzeji in galerije po nedavni raziskavi sodijo med najbolj zaupanja vredne ustanove. Odprli so se novim pristopom in pri postavljanju razstav sodelujejo z različnimi strokami. Muzeji so hrami dediščine, prostori srečevanja preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, prostor druženja in dialoga. Slišali smo misli štirih muzealk, Jane Babšek, Alenke Černelič Krošelj, Maje Hakl Saje in Marjetke Balkovec Debevec.
Špela Regulj, višja kustosinja Muzeja Velenje, je opisala sedmi Mednarodni festival vezenja in odprtje nove osrednje razstave o nevestini bali, v stolpu velenjskega gradu, kjer je sedež muzeja. Vezenje ni samo tradicija, dobiva nove sodobne preoblike in kar je zanimivo, vezejo tudi mladi fantje.
Špela Regulj, višja kustosinja Muzeja Velenje, je opisala sedmi Mednarodni festival vezenja in odprtje nove osrednje razstave o nevestini bali, v stolpu velenjskega gradu, kjer je sedež muzeja. Vezenje ni samo tradicija, dobiva nove sodobne preoblike in kar je zanimivo, vezejo tudi mladi fantje.
Br. Jan Dominik Bogataj je prejel častno Valvasorjevo priznanje za celostno prenovo in javno dostopnost frančiškanskega muzeja in knjižnice na Tromostovju v Ljubljani. Med obiskom najstarejše delujoče knjižnice v Sloveniji smo posneli pogovor z mladima vodnikoma po knjižnici in muzeju, Klaro Gartner in Demejem Jarnijem.
Br. Jan Dominik Bogataj je prejel častno Valvasorjevo priznanje za celostno prenovo in javno dostopnost frančiškanskega muzeja in knjižnice na Tromostovju v Ljubljani. Med obiskom najstarejše delujoče knjižnice v Sloveniji smo posneli pogovor z mladima vodnikoma po knjižnici in muzeju, Klaro Gartner in Demejem Jarnijem.
Izšel je prevod knjige Angela Vivanteja Jadranski iredentizem, prevedel jo je Alojz Rebula. Govorili smo z urednikom knjige Igorjem Tuto. Angelo Vivante je bil časnikar iz tržaško judovske družine, ki je nepristransko opisal težko sožitje več narodov v tržaškem primorju pred stotimi leti. Knjiga je imela v tistem času velik pomen in je služila tudi v mednarodnih mirovnih pogajanjih.
Izšel je prevod knjige Angela Vivanteja Jadranski iredentizem, prevedel jo je Alojz Rebula. Govorili smo z urednikom knjige Igorjem Tuto. Angelo Vivante je bil časnikar iz tržaško judovske družine, ki je nepristransko opisal težko sožitje več narodov v tržaškem primorju pred stotimi leti. Knjiga je imela v tistem času velik pomen in je služila tudi v mednarodnih mirovnih pogajanjih.
Anton Aškerc je bil globoko veren človek, pesnik, duhovnik, prevajalec, arhivar, popotnik in urednik, ki je spoštoval življenje. S posebnim pristopom do njegove dediščine ohranjajo spomin nanj na njegovi rojstni domačiji, ki je danes etno-arhitekturni muzej na prostem. Pogovarjali smo se z daljnim sorodnikom Avgustom Aškercem.
Anton Aškerc je bil globoko veren človek, pesnik, duhovnik, prevajalec, arhivar, popotnik in urednik, ki je spoštoval življenje. S posebnim pristopom do njegove dediščine ohranjajo spomin nanj na njegovi rojstni domačiji, ki je danes etno-arhitekturni muzej na prostem. Pogovarjali smo se z daljnim sorodnikom Avgustom Aškercem.
Po godu nadangela Mihaela in dan pred godom Angelov varuhov smo predstavili gong ali manjše zvonove iz župnije Šmartno ob Paki. Med kolesarskim romanjem po celjski škofiji smo se ustavili tudi v omenjeni župniji, kjer sta župnik Ivan Napret in Franc Šmerc, nekdanji ključar povedala, od kod izvirajo. Slišali smo tudi nekaj milozvočnih zvenov, kot odmev angelske glasbe.
Po godu nadangela Mihaela in dan pred godom Angelov varuhov smo predstavili gong ali manjše zvonove iz župnije Šmartno ob Paki. Med kolesarskim romanjem po celjski škofiji smo se ustavili tudi v omenjeni župniji, kjer sta župnik Ivan Napret in Franc Šmerc, nekdanji ključar povedala, od kod izvirajo. Slišali smo tudi nekaj milozvočnih zvenov, kot odmev angelske glasbe.
Naša domovina je v izročilu bogata in raznolika. Odkrivamo ga v kratkih, nekaj minutnih rubrikah "Zakladi naše dediščine". V strnjenih pogovorih predstavljamo mojstre domačih in umetnostnih obrti, govorimo s strokovnjaki posameznih etnoloških področjih. Včasih gostimo tudi pevce ali skupine, ki ohranjajo ljudsko pesem. Pogosto se udeležujemo dogodkov z etnološko vsebino, na katerih v prepletanju znanja in veščin iz preteklosti, odkrivamo sodobnejše prikaze slovenske dediščine.
Naš gost je bil frančiškan in župnik na Viču v Ljubljani p. Pepi Lebreht, ki je 14 let preživel v misijonih v Afriki – v Beninu in Togu. V razumevanju nekaterih gre pri misijonskem poslanstvu katoliške Cerkve zgolj za vprašanje vpliva, moči in denarja. Slišali smo, kako na to gleda naš gost in ga vprašali, ali so misijonarji v klasičnem smislu sploh še potrebni v današnjem globaliziranem svetu, kjer so informacije dostopne na vsakem koraku. Po drugi strani nismo mogli mimo aktualnega misijonskega izziva na Stari celini, ki izgublja svojo krščansko identiteto.
Odpuščanje je del našega vsakdana, pa naj bo to med zakonci med sodelavci ali kjerkoli, ko prizadenemo drug drugega. Če hočemo resnično odpustiti, mora biti krivda storilca v vsej svoji razsežnosti in posledicah razkrita, prepoznavna in poimenovana, sicer lahko ostane odpuščanje površno ali le delno, saj vanj ni vključeno vse, kar je človeka ranilo in mu pustilo posledice. V tokratni oddaji je bila tema odpuščanje, kot je tudi naslov knjižice, ki je izšla pri Založbi Ognjišče in jo je napisal Wunibald Müller.
OMD plačila ne bodo več obdavčena, povabili smo na 39. posvet Javne službe kmetijskega svetovanja, ob 130 letnici Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor pa smo se o izzivih delovanja pogovarjali z direktorico mag. Ireno Leonido Kropf.
Pred tednom Karitas in ob 30. obletnici Uprave RS za zaščito in reševanje smo v oddaji v ospredje postavili lanske poplave - najhujšo vodno ujmo znano doslej in izkušnje, ki jih je prinesla ta naravna nesreča. Matej Pirnat, Danilo Jesenik Jelenc in Martin Smodiš so povedali, kako so doživljali samo nesrečo, kako je potekalo reševanje prizadetih, dostavljanje pomoči, koordinacija prostovoljcev. Stiske prizadetih v poplavah ostajajo, zato je raznovrstna pomoč še vedno potrebna. Gostje so predstavili tudi izkušnje, ki jih je prinesla lanska ujma.
V letu molitve (2024), s katerim se pripravljamo na obhajanje svetega leta 2025, ste slišali nekaj strani knjige Tomaša Špidlika OSNOVE KRŠČANSKE DUHOVNOSTI, kjer avtor knjige govori o molitvi. Tokrat je bil govor o osebni pobožnosti, s poudarkom na pobožnosti do Jezusovega Srca in Gospodovega trpljenja. Spregovorili smo tudi o križevem potu.
V sobotnem duhovnem večeru boste najprej slišali duhovni nagovor za 34. nedeljo med letom oziroma za praznik Kristusa, kralja vesoljstva, ki ga je pripravil upokojeni celjski škof Stanislav Lipovšek. Sledila bo molitev prvih nedeljskih večernic in molitev rožnega venca, s katerim bomo molili za Radio Ognjišče in vse njegove ustvarjalce programa. Zadnje dejanje sobotnega duhovnega večera bo radijska kateheza. V letu molitve, s katerim se pripravljamo na obhajanje svetega leta 2025, boste slišali nekaj strani knjige Tomaša Špidlika OSNOVE KRŠČANSKE DUHOVNOSTI, kjer avtor knjige govori o molitvi. Tokrat bo govor o osebni pobožnosti, s poudarkom na pobožnosti do Jezusovega Srca in Gospodovega trpljenja. Spregovorili bomo tudi o križevem potu.